Očitno je po izjemni lanski rasti le prišel čas za vsaj manjši popravek navzdol. Applove delnice so na prvi trgovalni dan leta 2024 padle za štiri odstotke (v celotnem tednu pa za skoraj sedem odstotkov, na 181 dolarjev), potem ko so analitiki pri Barclaysu znižali njihovo oceno in tudi navzdol popravili ciljno vrednost. Resda le za en dolar, na 160 dolarjev, a vseeno je imelo to določen psihološki učinek. Razlog za črnogledost? Prodaja iPhonov 15 naj bi bila predvsem na Kitajskem slabša od pričakovanj in podobno je pričakovati tudi za iPhone 16.

Apple čaka tožba ministrstva za pravosodje
V četrtek so Applove delnice nižje ovrednotili še pri investicijski banki Piper Sandler. Umaknili so jih s seznama nakupnih priporočil, ciljno vrednost pa z 220 znižali na 205 dolarjev. Naposled je še New York Times poročal, da ameriško ministrstvo za pravosodje proti Applu pripravlja protimonopolno tožbo, ki bi jo lahko vložilo že letos. Tudi preostale delnice, uvrščene v žlahten izbor veličastnih sedem, so zadnji teden izgubljale, a so v primerjavi z Applom vsaj v petek spet dobile zalet, pri Nvidii je bil pribitek več kot dvoodstoten.

Najslabši teden Nasdaqa po septembru
Prvi teden leta 2024 je tako na Wall Streetu prinesel prekinitev izjemno dolgega pozitivnega niza. Indeks S & P 500 je namreč na tedenski ravni do 29. decembra napredoval kar devetkrat zapored, tokrat pa izgubil poldrugi odstotek. Slabše jo je odnesel tehnološki Nasdaq, ki se je v štirih dneh znižal za 3,25 odstotka, kar pomeni njegovo najslabšo tedensko predstavo po septembru. V Evropi je bil minus precej zmeren, indeks Stoxx 600 (v torek je dopoldne dosegel najvišjo raven po januarju 2022) se je znižal za 0,4 odstotka.

Cinkarna naj bi izplačala lepo dividendo
Boj z inflacijo še ni dobljen, v območju evra je bila decembra rast splošne ravni cen na letni ravni 2,9-odstotna. V Nemčiji se je z 2,3 povzpela na 3,8 odstotka. Na Ljubljanski borzi je odmevala napoved Cinkarne in Telekoma, da bosta vendarle razdelila dobiček iz leta 2022. Tega lani nista storila, če sta želela obdržati državno pomoč za omilitev energetske krize. Delnice Cinkarne so se v petek ob visokem prometu 660 tisoč evrov podražile za skoraj deset odstotkov (na 22,80 evra), saj je vlagatelje zamikala predlagana dividenda 2,77 evra bruto.

Donosnost 10-letne ameriške obveznice spet nad štirimi odstotki
Kot smo že vajeni, se je obvezniški trg v ZDA ta teden gibal skladno z delniškim. Cene obveznic so drsele navzdol, zahtevane donosnosti pa posledično navzgor. Pri ameriški desetletni obveznici je tako donosnost do dospetja spet nad štirimi odstotki. Verjetnost, da bo Fed že marca začel cikel zniževanja obrestnih mer, se je nekoliko zmanjšala. Prvič se bo Fed letos sestal konec januarja (30.–31. 1.), nato sledi zasedanje sredi marca.

Sedemodstotne obresti ne bi povzročile škode?
Čeprav se je oblikoval splošni konsenz, da se bodo zahtevane donosnosti obveznic letos zniževale, pa so tudi takšni, ki stvari vidijo precej drugače. Ameriški analitik Jim Bianco je napovedal, da bi lahko donosnost desetletne ameriške obveznice (tako kot oktobra) spet presegla pet odstotkov in se povzpela vse do 5,5 odstotka, kar je največ po maju 2001. Prepričan je, da bo ameriško gospodarstvo ostalo močno in da ga celo sedemodstotna obrestna mera v resnici ne bi prizadela.

Trg dela ostaja robusten
V petek objavljeni podatki o ameriškem decembrskem trgu dela res kažejo, da visoke obresti na tem področju niso naredile posebne škode. V ZDA so decembra odprli neto 216.000 delovnih mest, kar je 46 tisoč več od napovedi. Stopnja brezposelnosti je ostala pri 3,7 odstotka. Povprečna urna postavka se je decembra v primerjavi z novembrom zvišala za 0,4 odstotka, v primerjavi z lanskim decembrom pa za 4,1 odstotka.

Ciljna inflacija bo še dolgo nedosegljiva
Obe številki sta bili višji od napovedi, vse skupaj pa bi lahko ameriški centralni banki vzelo voljo, da se kmalu loti rahljanja denarne politike. "Današnje poročilo potrjuje prepričanje, da Fed čaka težko delo, če bo želel inflacijo vrniti na ciljna dva odstotka. Rast števila delovnih mest in več kot štiriodstotna rast plač v kombinaciji s Fedovim razmišljanjem, da bodo morale obresti dlje časa ostati visoko, napeljujejo na misel, da bo Fed obrestne mere začel zniževati šele v drugi polovici leta," so zapisali pri Vanguardu.