Ameriška centralna banka je zaradi še vedno previsoke inflacije obrestno mero v sredo zvišala desetič zapored, tokrat za pričakovanih 25 bazičnih točk. Od lanskega marca je Fed obresti zvišal za izjemnih pet odstotnih točk, kar je povzročilo nekaj pretresov (predvsem v bančnem sektorju) in strah pred recesijo, a vendarle se delniški indeksi v teh razmerah kar dobro držijo, predvsem pa je trg dela še naprej zelo robusten. Stopnja brezposelnosti je v ZDA le 3,4-odstotna. Foto: Reuters
Ameriška centralna banka je zaradi še vedno previsoke inflacije obrestno mero v sredo zvišala desetič zapored, tokrat za pričakovanih 25 bazičnih točk. Od lanskega marca je Fed obresti zvišal za izjemnih pet odstotnih točk, kar je povzročilo nekaj pretresov (predvsem v bančnem sektorju) in strah pred recesijo, a vendarle se delniški indeksi v teh razmerah kar dobro držijo, predvsem pa je trg dela še naprej zelo robusten. Stopnja brezposelnosti je v ZDA le 3,4-odstotna. Foto: Reuters

Applove delnice so se dan po objavi poslovnih rezultatov podražile za skoraj pet odstotkov (največja rast v zadnjega pol leta), v letošnjem letu pa že za 33 odstotkov, s čimer so v veliki meri že nadoknadile lanski padec. Največ vredno podjetje na svetu je imelo v četrtletju do 1. aprila za 94,8 milijarde dolarjev prihodkov in za 24 milijard dobička. Obe številki sta resda malce nižji kot v lanskem prvem četrtletju, a vendarle višji od pričakovanj in dokaz, da Apple precej dobro kljubuje vsem težavam, ki so se zgrnile nad svetovno gospodarstvo.

Brezposelnost v ZDA le 3,4-odstotna
Na visoko petkovo rast delniških indeksov (Nasdaq se je zvišal celo za 2,25 odstotka in je bil s tem tudi na tedenski ravni v plusu) je vplivalo tudi poročilo o robustnem aprilskem trgu dela v ZDA (delodajalci so ustvarili neto 253 tisoč delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa se je z marčnih 3,6 odstotka znižala na 3,4 odstotka) in sveža analiza banke JP Morgan, ki je regionalnim bankam podelila boljšo oceno. Sredi tedna so delnice teh bank strmo padle, skoraj malce posmeha pa je sprožila izjava guvernerja Feda Jeroma Powlla, ki je novi dvig obrestnih mer (Fed je v sredo obresti pričakovano zvišal za 0,25 odstotne točke) pospremil z besedami, da je bančni sistem trden in stabilen. No, nekaj ur pozneje je v zunajborznem trgovanju tečaj delnic banke PacWest strmoglavil za več kot polovico! Alarmantno je tudi to, da je polovica ameriških bank potencialno insolventnih, saj imajo (po močnem lanskem padcu cen vladnih obveznic) tako visoko raven nerealiziranih izgub.


PREMIKI V ZADNJEM TEDNU
Dow Jones (New York)33.674 točk (-1,2 %)
S & P 500 (New York)4.136 točk (-0,8 %)
Nasdaq (New York)12.235 točk (+0,1 %)
DAX (Frankfurt)15.961 točk (+0,2 %)
Nikkei (Tokio)29.097 točk (+0,2 %)
SBITOP (Ljubljana)1.231 točk (+0,1 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +3,17 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +3,44 %
dolarski indeks101,3 (-0,4 %)
EUR/USD1,102 (+0,1 %)
EUR/CHF0,9814 (-0,4 %)
bitcoin28.900 USD (-1,2 %)
nafta brent75,4 USD (-6,2 %)
zlato2.016 USD (+1,4 %)
evribor (šestmesečni; trimesečni)3,651 %; 3,281 %

Pri ECB-ju bodo še višali obresti
Evropska centralna banka je na majskem zasedanju ključno obrestno mero pričakovano zvišala še za 0,25 odstotne točke, na 3,75 odstotka, kar pa še ne pomeni vrha cikla. "Če bo inflacija vztrajala na tako visoki ravni, lahko pričakujemo še nekaj dvigov. Kje bo vrh cikla, je povezano z dogajanjem v širšem gospodarstvu. V ZDA na primer vidimo, kako so višje obrestne mere povzročile bankrote pri nekaterih regionalnih bankah, težave je opaziti tudi na trgu poslovnih nepremičnin. V Evropi zaostrovanje denarne politike za zdaj še nima takšnih učinkov," nam je povedal Primož Cencelj (Generali Investments).

Vrednost evra v zadnjem času niha okrog meje 1,10 dolarja. Britanski funt je v petek v primerjavi z dolarjem dosegel enoletni vrh, za funt je treba plačati približno 1,26 dolarja. Britanska centralna banka bo v četrtek sporočila, ali spet zvišuje obrestne mere. Foto: Reuters
Vrednost evra v zadnjem času niha okrog meje 1,10 dolarja. Britanski funt je v petek v primerjavi z dolarjem dosegel enoletni vrh, za funt je treba plačati približno 1,26 dolarja. Britanska centralna banka bo v četrtek sporočila, ali spet zvišuje obrestne mere. Foto: Reuters

Bo Fed letos že obrnil ploščo? Najbrž ne.
Ker bo povpraševanje po novih posojilih (tudi zaradi težav regionalnih bank) vse manjše, s tem pa tudi investicijska dejavnost, bi to lahko ZDA prineslo recesijo. Ali bo zato Fed letos že prisiljen v zniževanje obrestne mere? Primož Cencelj: "Letos verjetno še ne, bo pa pozorno spremljal, kaj se dogaja v bančnem sektorju. Pričakujem, da ne bo prehiteval samega sebe, zelo verjetno pa še nismo na točki, da bi Fed začel cikel zniževanja obresti, razen če bo kriza nenadoma zajela ne le regionalne banke, ampak tudi največje banke, kar pa bi spet pomenilo neko novo ero."

Delniški trgi: malo gor, malo dol
Kaj vse to pomeni za vlagatelje? Kateri naložbeni razredi so zanimivi? "Pri delnicah je tako, da bodo le določena podjetja lahko ohranila tako visoke marže, kot jih imajo danes. Če bomo želeli ustvariti neko presežno vrednost na delniškem trgu, bomo morali biti zato bolj aktivni. To ni enostavno in praviloma uspeva le profesionalnim upravljavcem premoženja. Mesečno vplačevanje točk vzajemnega sklada je še vedno smiselno, ob morebitnem večjem popravku toliko bolj. Trenutni trg bi lahko označil kot jo-jo – malo gor, malo dol. Ob padcih je seveda vstop toliko bolj smiseln."

Denarni trgi so ob krepkih dvigih obrestnih mer postali zelo zanimivi. Omogočajo namreč dostop do netveganih zakladnih menic, ki vendarle ponujajo donose, ki so precej nad tistimi, ki jih varčevalci dobijo v depozitih.

Primož Cencelj (Generali Investments)

Formula 60–40 spet aktualna
Kaj pa obveznice in denarni trg? "Obveznice bi ob korekciji na delniških trgih lahko prinašale lepe donose, v nasprotju z lanskim letom pričakujem, da se bo spet vzpostavila tradicionalna negativna korelacija med gibanjem delnic in obveznic. Portfelj 60–40 se zdi v tej luči spet privlačen. Denarni trgi pa so ob krepkih dvigih obrestnih mer postali zelo zanimivi. Omogočajo namreč dostop do netveganih zakladnih menic, ki vendarle ponujajo donose, ki so precej nad tistimi, ki jih varčevalci dobijo v depozitih," nam je še pojasnil Cencelj.

Denar ne prinaša nič, obveznice vsaj delno pokrijejo inflacijo
Skratka, vztrajanje v depozitih je v teh časih nesmiselno, saj varne državne obveznice vendarle vsaj delno pokrijejo inflacijo. Ob tem dodajamo še priporočilo iz največjega obvezniškega sklada Pimco: "Od leta 1979 so naložbe s fiksnim donosom v vsakem triletnem obdobju (v povprečju) v 90 odstotkih primerov za tri odstotne točke prekašale denarne pozicije. Čeprav imajo vlagatelji slabe spomine na lansko leto (ko so bili padci cen obveznic rekordni), je čas za premik iz denarja v naložbe s fiksnim donosom."