Indeks S&P se je v torek znižal tretjič zapored, pri čemer so precejšnje izgube imele delnice podjetij, ki so občutljive na odnose s Kitajsko (Apple, Intel, Caterpillar, Boeing ...) Vseeno je v letošnjem letu S&P še vedno zajetnih 23 odstotkov v plusu. Foto: Reuters
Indeks S&P se je v torek znižal tretjič zapored, pri čemer so precejšnje izgube imele delnice podjetij, ki so občutljive na odnose s Kitajsko (Apple, Intel, Caterpillar, Boeing ...) Vseeno je v letošnjem letu S&P še vedno zajetnih 23 odstotkov v plusu. Foto: Reuters

Potem ko je bil november za borze v New Yorku zelo blagodejen (Dow Jones se je zvišal za 3,7 odstotka, Nasdaq za 4,5 odstotka, oba indeksa pa sta pridno postavljala rekorde), vstop v december ni bil posrečen: Dow Jones se je v ponedeljek spustil skoraj odstotek nižje, prav tako širši S&P 500, kar je bil njegov največji enodnevni padec v skoraj dveh mesecih. Najprej je Donald Trump s tvitom sporočil, da bo uvedel carine na jeklo iz Brazilije in Argentine, nato je "udaril" še neugoden makroekonomski podatek: ameriška proizvodna dejavnost se je novembra skrčila četrti mesec zapored (indeks ISM je z oktobrskih 48,3 točke nazadoval na 48,1), kar je dodaten znak, da rekordno dolgi ameriški gospodarski ekspanziji pohaja sapa.

Sorodna novica ZDA grozijo s 100-odstotnimi carinami na francoski sir, penino in torbice

Kdaj bo sklenjen sporazum?
Še večje izgube si je Dow Jones privoščil v torek, saj je zanihal dobrih 450 točk navzdol, vse do 27.322 točk. Dodatno je predsednik Trump stvari poslabšal z izjavo (ob proslavljanju 70. obletnici zveze Nato v Londonu), da mu je všeč ideja, da bi s sklenitvijo trgovinskega sporazuma s Kitajsko počakali do ameriških volitev novembra 2020, kar je v nasprotju s pričakovanjem mnogih, da se bo to zgodilo še letos oziroma da bo podpisana vsaj prva faza sporazuma. Kot da to še ni dovolj, so ZDA zagrozile Franciji, da bodo uvedle 100-odstotne carine na nekatere njihove izdelke v vrednosti 2,4 milijarde dolarjev, kar je povračilni ukrep zaradi pred kratkim sprejetega digitalnega davka. Ker bodo ZDA že tako na določeno kitajsko blago 15. decembra uvedle dodatne carine, je jasno, da se trgovinska vojna zaostruje.

Indeks Russell 2000 se je pozno pridružil zabavi
Ni torej presenečenje, da so borze naredile korak nazaj, kar je priklicalo tudi spomine na lanski december, ko je newyorški S&P strmoglavil kar za devet odstotkov. Zgodovinsko je sicer december najboljši mesec leta, in ni jih malo, ki trdijo, da gre ob korekciji, ki jo spremljamo zadnje dni, za lepo nakupno priložnost oziroma kar božično darilo. Da se bikovski trend še ni izpel, naj bi kazal tudi indeks Russell 2000, ki je v nasprotju z Dow Jonesom ali indeksom S&P sestavljen iz delnic z nižjo tržno kapitalizacijo (načeloma do dveh milijard dolarjev). Ta indeks je tik pred zahvalnim dnem dosegel najvišjo vrednost v zadnjih 52 tednih, kar se ni zgodilo že 15 mesecev. Čeprav je osem odstotkov oddaljen rekorda, naj bi bilo njegovo "prebujenje" znak, da zabave še ni konec.

Kriptovalute, torek ob 20.30tedenska spremembatečaj v USD
bitcoin+2,49 %7.370
ether+0,58 %149
XRP+0,31, %0,221
bitcoin cash+0,73 %214,2
litecoin-2,18 %46,10
EOS+3,25 %2,71
Nervoza na delniških trgih je pričakovano prinesla olajšanje na trgu plemenitih kovin. Cena zlata se je v torek povzpela za več kot odstotek, vse do 1.481 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. To je največ po 7. novembru. Foto: Reuters
Nervoza na delniških trgih je pričakovano prinesla olajšanje na trgu plemenitih kovin. Cena zlata se je v torek povzpela za več kot odstotek, vse do 1.481 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. To je največ po 7. novembru. Foto: Reuters

Goldman Sachs: nafta brent leta 2020 pri okrog 60 dolarjih
V sozvočju z delniškimi trgi so se navzdol obrnile tudi cene nafte, saj naftne trgovce skrbi možnost, da trgovinski sporazum še eno leto ne bo podpisan. Vrednost brenta je tako zdrsnila na dobrih 60 dolarjev za 159-litrski sod. Ministri Opeca se bodo v četrtek srečali na zasedanju na Dunaju, v petek se bo pridružila še Rusija. Na dnevnem redu bodo proizvodne kvote, ideja je, da bi zdajšnje omejitve (Opec in Rusija sta se zavezala, da dnevno načrpata 1,2 milijona sodov dnevno manj) povečali še za dodatnih 400 tisoč sodov, dogovor, ki se izteče marca, pa bi podaljšali do junija. Pri Goldman Sachsu menijo, da ob vse večji ameriški proizvodnji niti to ne bo kaj dosti pomagalo cenam nafte. Njihova napoved pravi, da se bo z brentom v letu 2020 povprečno trgovalo pri ceni okrog 60 dolarjev.