Delniški trgi so v območju rekordnih vrednosti, čeprav se gospodarstva ohlajajo. V torek je v New Yorku za nekaj dobre volje poskrbela novica, da se bodo trgovinska pogajanja med ZDA in Kitajsko nadaljevala v začetku naslednjega tedna. Dow Jones se je povzpel za okrog 150 točk, na 27.350 točk. Foto: Reuters

Najprej bo na potezi Evropska centralna banka. Guverner Mario Draghi je že pred tedni napovedal ukrepe za spodbujanje gospodarstva, vprašanje je le, ali jih bo s svojimi sodelavci udejanjil že ta četrtek. Verjetneje je, da bodo pri ECB-ju počakali do septembra, ko naj bi za 10 ali 20 bazičnih točk znižali depozitno obrestno mero. Ta je že šest let negativna (-0,40 odstotka), kar pomeni, da poslovne banke z nočnimi depoziti pri ECB-ju izgubljajo denar. Tudi obvezniški trgi napovedujejo znižanje obresti, saj je donosnost desetletne nemške obveznice že zdrsnila pod ECB-jevo depozitno obrestno mero. Pri primerljivi slovenski obveznici je donosnost komajda še pozitivna, saj znaša okrog 0,10 odstotka.

V četrtek se bo sestala Evropska centralna banka, ki naj bi sprejela ali pa vsaj napovedala nove spodbujevalne ukrepe, verjetno predvsem znižanje depozitne obrestne mere. Evro je pri 1,115 dolarja tik nad enoletnim dnom. Foto: Reuters

Se vrača program QE?
Prav mogoče je tudi, da bo Evropska centralna banka spet obudila program kvantitativnega sproščanja (QE), s katerim je med letoma 2015 in 2018 odkupila za 2000 milijard evrov obveznic, lahko pa bo poslovnim bankam ponudila še ugodnejše pogoje pri operaciji TLTRO. Gre za ciljno usmerjene dolgoročne operacije refinanciranja bank z ugodnimi posojili. Program se bo začel septembra, banke bodo lahko dobile posojilo po -0,3-odstotni obrestni meri, če bodo seveda denar usmerile v gospodarstvo. Skratka, vodilna evropska denarna ustanova je pripravljena narediti vse, da prepreči recesijo, vprašanje pa je, kako bo to eksperimentiranje s še bolj negativnimi obrestnimi merami sploh pomagalo gospodarstvu. Kritiki namreč opozarjajo, da bi boljše rezultate dala aktivnejša fiskalna politika.

JP Morgan se boji večjega popravka
V ZDA je vse pripravljeno, da Fed čez teden dni po desetletju začne cikel nižanja obresti. Tržni udeleženci menijo, da je to povsem gotov dogodek, vprašanje je le, ali bodo Zvezne rezerve ceno posojanja denarja znižale za četrtino odstotne točke ali pa za pol odstotne točke. Wall Street si je po krepkih majskih padcih popolnoma opomogel, v tem poletju so tako padali novi rekordi, newyorški indeks S&P 500 pa je letos za skoraj 20 odstotkov v plusu. Analitiki pri banki JP Morgan svarijo, da je trg trenutno zelo zrel za temeljit padec, kot smo ga videli decembra, ko je S&P za hip zdrsnil že v medvedje območje (od vrha je bil oddaljen 20 odstotkov). Če Fed 31. julija ne bo sporočil, da je znižal obresti, bi se lahko ponovil takšen scenarij ...

Kriptovalute, 23. julij ob 20.30tedenska spremembatečaj (v dolarjih)
bitcoin+1,20 %10.079
ether+4,10 %217
XRP+3,57 %0,313
litecoin+11,1 %91,82
bitcoin cash+5,20 %302,95
binance coin+11,9 %29,85
Boeingove delnice so se v ponedeljek pocenile za dober odstotek, potem ko je bonitetna hiša Fitch obete s stabilnih znižala na negativne. Foto: Reuters

Teden, poln četrtletnih objav
Na delniških parketih so še naprej v ospredju tudi novice o ameriško-kitajskih trgovinskih odnosih (pogajanja naj bi se nadaljevala naslednji teden) in objave četrtletnih poslovnih rezultatov. Dobički vodilnih ameriških podjetij naj bi se zvišali za en odstotek. Prav v tem tednu na trg prihajajo številne objave, saj skoraj tretjina podjetij iz indeksa S&P 500 razgrinja svoje bilance. Facebook, Amazon in Alphabet bodo to storili danes oziroma v četrtek. Promet se je sicer precej znižal, poletno mrtvilo je kar očitno. V ponedeljek je v vseevropskem delniškem indeksu STOXX 600 le 151,5 milijona delnic zamenjalo lastnika, kar je krepko manj od povprečja zadnjega meseca (1,8 milijarde). V torek so sicer evropski trgi vidno pridobivali (frankfurtski DAX30 je pridobil 1,6 odstotka in se povzpel na 12.490 točk), k temu je pripomogel tudi padec evra na 1,1148 dolarja.

Cene nafte bi lahko precej padle
Naftni trgi so si po občutnih padcih v prejšnjem tednu (ameriška lahka nafta je izgubila sedem odstotkov) nekoliko opomogli, potem ko je Iran v Hormuški ožini zasegel britanski tanker. V ponedeljek je bilo treba za 159-litrski sod brenta plačati tudi več kot 64 dolarjev, kar je pomenilo 2,5-odstotno podražitev. Sentiment se je sicer precej spremenil, nekateri svarijo pred večjimi tveganji za padec nafte, in to čeprav se ameriška proizvodnja nafte zvišuje, da so ameriške sankcije proti Venezueli in Iranu s trga "odnesle" več kot 1,5 milijona sodov dnevno, da je Opec podaljšal dogovor o nižjih proizvodnih kvotah, da geopolitičnih napetosti niti ne omenjamo. "Pred 15 leti bi se nafta v takšnem okolju podražila za 20 ali 30 dolarjev, zdaj pa se na vse te novice sploh ne odziva," je komentiral eden od analitikov.