Najprej o ameriški marčevski sliki na trgu dela. Strahovi, da bi lahko vojna v Ukrajini ZDA vrnila v 70. leta in v stagflacijo, so vse bolj prisotni na Wall Streetu, a vsaj trg dela ostaja v dobri kondiciji. Marca je ameriško gospodarstvo ustvarilo (neto) 431 tisoč delovnih mest, brezposelnost pa je s 3,8 zdrsnila na 3,6 odstotka. Gospodarstvo tudi sicer že skoraj deluje na istih obratih kot pred epidemijo. Letalska potovanja so bila v drugi polovici marca na 90 odstotkih predpandemične ravni, obisk restavracij na 95 odstotkih. Največja težava ostaja inflacija, ki je več kot trikrat višja od Fedove ciljne vrednosti. Tudi v zadnjem poročilu ministrstva za delo je zaznati inflacijske pritiske: povprečna urna postavka se je v primerjavi s februarjem zvišala za 0,4 odstotka.

Fed bo maja verjetno obresti zvišal za 50 bazičnih točk
Ameriška centralna banka, ki je marca prvič po dobrih treh letih zvišal ključno obrestno mero (za 0,25 odstotne točke) bo na majski seji po zadnjih projekcijah (verjetnost je že več kot 70-odstotna) obresti privil še bolj, namreč za pol odstotne točke. Guverner Jerome Powell bo moral biti zelo preudaren, saj bi prehitro zaostrovanje denarne politike lahko povzročilo trd pristanek gospodarstva ali celo recesijo. Obvezniški trgi že pošiljajo takšne signale: "Donosnost dveletne ameriške obveznice je bila zadnji teden občasno nad donosnostjo 10-letne, kar kaže na to, da vlagatelji pričakujejo hitro ohlajanje gospodarstva in tudi stagflacijo. Še bolj to velja za Evropo, ki bo zaradi vojne v Ukrajini in odvisnosti od ruskih energentov tudi gospodarsko bolj prizadeta kot ZDA," nam je povedal Tomislav Apollonio iz Nove KBM.

Najslabše četrtletje v zadnjih dveh letih
Vrednosti vodilnih delniških indeksov se v zadnjem tednu niso opazneje spremenile, je bil pa petek pozitiven, potem ko je cena nafte WTI zdrsnila pod 100 dolarjev. Zanimivejši je pogled na prvo četrtletje, ki se je izteklo v četrtek. Če je bil newyorški indeks S & P 500 3. januarja vreden rekordnih 4.796 točk, je prvo tromesečje končal pri 4.530 točkah oziroma pet odstotkov nižje. Gre za najslabše četrtletje v zadnjih dveh letih. Najnižjo letošnjo vrednost je S & P dosegel 8. marca, ko je padel na 4.170 točk in je bil v primerjavi z rekordom 15 odstotkov nižje. Kljub povprečno negativnim gibanjem v prvih treh letošnjih mesecih pa ni težko izluščiti zmagovalca, to je energetski sektor, ki je v povprečju pridobil skoraj 40 odstotkov. Blestele so predvsem delnice naftnega velikana Occidental Petroleuma, njihov tečaj se je skoraj podvojil, trenutno znaša 57 dolarjev. Mimogrede, pred dobrima dvema letoma je bil tečaj le okrog 10 dolarjev.

ZDA v obsežno sprostitev naftnih rezerv
Cene nafte so strmo padle, v zadnjem tednu je brent padel za 12 odstotkov (največ po aprilu 2020), ameriška lahka nafta pa je spet pod 100 dolarji za 159-litrski sod. Vzrok za negativna gibanja je sporočilo predsednika Joeja Bidna, da bodo ZDA v naslednje pol leta (od maja) dnevno sprostile po milijon sodov nafte dnevno. Pri niklju je spet opaziti zelo volatilno trgovanje, cena je trenutno okrog 32 tisoč dolarjev za tono. V prvem četrtletju se je tečaj povzpel za skoraj 60 odstotkov, največ po letu 2003. Nikelj, glavna sestavina nerjavečega jekla in pomembna surovina v proizvodnji baterij za električna vozila, se je 8. marca zjutraj ob iztisnitvi vlagateljev s kratkimi pozicijami celo "izstrelil" do neverjetnih 100 tisoč dolarjev, kar je pomenilo dvakratnik prejšnjega rekorda.

Prihaja sezona skupščin delničarjev
Na Ljubljanski borzi je indeks SBI TOP v zadnjem tednu pridobil 1,2 odstotka. Najbolj, za pet odstotkov, so se podražile delnice Save Re in Zavarovalnice Triglav. Vodstvo Triglava bo skupščini, ki je načrtovana 24. maja, predlagalo izplačilo dividende za lani v višini 3,70 evra bruto na delnico, s čimer bi za dividende namenili 74 odstotkov lanskega čistega dobička skupine Triglav. Ob trenutni ceni delnice (40,70 evra) gre za 7,3-odstoten dividendni donos. Še vedno velja, da je eden pomembnih razlogov, zakaj kupovati delnice slovenskih blue-čipov, ravno visoka dividendna donosnost. Ta naj bi bila na Ljubljanski borzi letos v povprečju več kot petodstotna, kar je približno dvakrat več kot na razvitih evropskih borzah.

Sorodna novica Boštjan Vasle: Ta inflacija še ni trajne narave

Nižja obdavčitev kapitalskih dobičkov in dividend
Zgodbe o lepih dividendah vsaj za zdaj ne spreminja niti vojna v Ukrajini. Prvi predlogi izplačil dividend so za delničarje spodbudni. Že za ta mesec je sklicana skupščina Petrola, podjetje pa naj bi izplačalo vsaj polovico lanskega dobička. Predlagana dividenda je 30 evrov bruto na delnico oziroma 8 evrov več kot lani. Visoko dividendno donosnost (21 evrov na delnico) so lani prinašale tudi delnice Cinkarne, kjer je pričakovati dvig dividende. Tudi Krka bo, če se bo držala tradicije in razdelila okrog 60 odstotkov dobička (ta je lani prvič presegel 300 milijonov evrov), za dividende namenila več kot lani, ko je dividenda znašala 5 evrov. Ob tem spomnimo, da so se znižali davki na kapitalske dobičke in dividende, davek na dividende se je s 27,5 znižal na 25 odstotkov.