Največji delniški trgi se še naprej držijo presenetljivo dobro, če vemo, da je svetovno gospodarstvo v najhujši godlji po skoraj stotih letih. Newyorški indeks Dow Jones se je od ponedeljka do petka povzpel za odstotek, pribitek pa bi bil še nekoliko višji, če ne bi Apple konec tedna napovedal ponovnega začasnega zaprtja 11 trgovin zaradi krepitve pandemije koronavirusa na jugu in zahodu ZDA (Florida, Arizona, Južna in Severna Karolina). Tehnološki indeks Nasdaq je zadnji teden pridobil 3,7 odstotka.Foto: Reuters
Največji delniški trgi se še naprej držijo presenetljivo dobro, če vemo, da je svetovno gospodarstvo v najhujši godlji po skoraj stotih letih. Newyorški indeks Dow Jones se je od ponedeljka do petka povzpel za odstotek, pribitek pa bi bil še nekoliko višji, če ne bi Apple konec tedna napovedal ponovnega začasnega zaprtja 11 trgovin zaradi krepitve pandemije koronavirusa na jugu in zahodu ZDA (Florida, Arizona, Južna in Severna Karolina). Tehnološki indeks Nasdaq je zadnji teden pridobil 3,7 odstotka.Foto: Reuters

Od marca je Fed svojo bilanco napihnil za tri tisoč milijard (tri bilijone) dolarjev. Pravilo, ki ga mora upoštevati vsak vlagatelj, pravi, da se je nesmiselno bojevati proti Fedu ("Don’t fight the Fed"), ki je "neskončno" likviden. Več kot očitno se Fed – tudi ob Trumpovih pritiskih – trudi, da delniški trg ne klecne preveč. Ob vsaki najmanjši paniki zato takoj napove nove ukrepe, ki pomirijo trge. Nazadnje je (na začetku tega tedna) začel odkupovati še podjetniške obveznice na sekundarnem trgu, s čimer podjetjem omogoča, da se zadolžujejo po nizki obrestni meri.

Ob vseh monetarnih in fiskalnih reševalnih svežnjih je treba opozoriti na še nekaj vzrokov za močno rast delnic, skrivajo pa se za naslednjimi kraticami:

FOMO
FOMO – učinek (fear of missing out) govori o strahu vlagateljev, da bodo zamudili vlak, ki naj bi drvel le še novim rekordom naproti. Ne zanimajo jih svarila, da so trgi visoko ovrednoteni (z delnicami v indeksu S & P 500 se trguje pri 22-kratniku pričakovanega dobička v naslednjih 12 mesecih, kar je blizu 20-letnemu vrhu), prepričani so, da je v epidemiji najhuje že zdavnaj mimo in da sledi okrevanje v obliki črke V, zato bodo na borzah padali novi in novi rekordi in te priložnosti res ne gre zamuditi.

FOMU
FOMU (fear of massive underperformance) je neprijeten občutek, ki se pojavi pri konservativnih vlagateljih, ko se sprašujejo, zakaj vztrajajo v malo donosnih naložbah, kot so obveznice, če pa tvegane naložbe silovito pridobivajo – newyorški Dow Jones se je na primer po marčevskem padcu na skoraj štiriletno dno odbil za skoraj 50 odstotkov.

Dow Jones (New York)25.871 točk (zadnji teden: +1,0 %)
S & P 500 (New York)3.097 točk (+1,9 %)
Nasdaq (New York)9.946 točk (+3,7 %)
DAX30 (Frankfurt)12.330 (+3,2 %)
Nikkei (Tokio)22.478 točk (+0,7 %)
SBITOP (Ljubljana)

865 točk (-0,9 %)

10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 0,42 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: 0,70 %
EUR/USD1,1177 (-0,7 %)
EUR/CHF1,0639 (-0,7 %)
bitcoin

9.350 USD (-0,9 %)

nafta brent42,19 USD (+8,3 %)
zlato1.730 USD (+0,8 %)
evribor (šestmesečni)–0,234 %

TINA
Učinek TINA (there is no alternative) nas opominja, na vlagatelji nimajo drugih alternativ kot delnice, če želijo oplemenititi prihranke, saj so donosnosti obveznic zaradi divjega tiskanja denarja centralnih bank izjemno nizke (ali celo negativne). Borze tako pridobivajo kljub opozorilu, da so delnice zelo visoko ovrednotene. Z delnicami v indeksu S & P 500 se trguje pri 22-kratniku pričakovanega dobička v naslednjih 12 mesecih, kar je blizu 20-letnemu vrhu. Pri indeksu MSCI World, ki vključuje podjetja z vsega sveta, je po podatkih banke Barklays kazalnik P/E najvišji po juniju 2002.

Delnice Telekoma Slovenije, za katere je bil v četrtek zadnji dan za upravičenost do dividend, ki so jih delničarji izglasovali na skupščini 5. junija, so se zadnji teden pocenile za skoraj pet odstotkov, na 47,40 evra. Foto: BoBo
Delnice Telekoma Slovenije, za katere je bil v četrtek zadnji dan za upravičenost do dividend, ki so jih delničarji izglasovali na skupščini 5. junija, so se zadnji teden pocenile za skoraj pet odstotkov, na 47,40 evra. Foto: BoBo

FOGO
FOGO (fear of going out) je kratica, ki je nastala med epidemijo, ko je bilo ljudi strah zapuščati varen dom. Takšne razmere so bile idealne za spletne trgovine in za podjetja, ki so ponujale orodja za delo in videokonference. Delnice podjetij, kot je Zoom, so tako tudi v marcu, ko je delniški trg preživljal viharne čase, pridobivale. Podobno je pričakovati tudi v naslednjih mesecih, saj z novim koronavirusom še zdaleč nismo opravili.

BEACH
Eden od finančnih strokovnjakov je s to kratico (booking agencies, energy, airlines, autos, cruise lines, hospitality) označil sektorje, ki so zaradi zaprtja gospodarstev doživeli najhujši udarec (potovalne agencije, energetska podjetja, letalski prevozniki ...), vendar so se v maju in na začetku junija močno pobrali, kar je precej vplivalo na odlično predstavo delniških trgov. Delnice ladijskega prevoznika Carnical so se na primer od aprilskega dna odbile kar za 136 odstotkov.

Optimisti pri JPMorganu: nafta v nekaj letih do 190 dolarjev

Cene nafte so se na tedenski ravni povzpele sedmič v zadnjih osmih tednih. Brent je pridobil osem odstotkov in se v petek skoraj dotaknil 43 dolarjev za 159-litrski sod. Pri banki JPMorgan so pred dnevi zapisali, da bo zelo verjetno brent v nekaj mesecih pri 60 dolarjih, ko se bo presežna ponudba spremenila v deficit - to naj bi se zgodilo z letom 2022, pa je mogoče prav vse, celo rast do rekordnih 190 dolarjev za sod.

Takšen scenarij se trenutno zdi utopičen, saj je bila neverjetna že hitra rast v zadnjih manj kot dveh mesecih - pri zahodnoteksaški lahki nafti z -40 na +40 dolarjev. Naftni velikan BP tako opozarja, da bo imela zdravstvena kriza daljnosežni vpliv na svetovno gospodarstvo, s čimer bo povpraševanje po energentih še dolgo ohromljeno. Svojo napoved povprečne cene brenta v naslednjih treh desetletjih so zato znižali za 27 odstotkov, na 55 dolarjev.