Newyorški indeks S & P 500 je v torek po treh dneh strmega padanja pridobil 0,25 odstotka in končal tik nad mejo 4000 točk, potem ko je v ponedeljek prvič po dobrem letu dni zdrsnil pod to mejo. Foto: Reuters
Newyorški indeks S & P 500 je v torek po treh dneh strmega padanja pridobil 0,25 odstotka in končal tik nad mejo 4000 točk, potem ko je v ponedeljek prvič po dobrem letu dni zdrsnil pod to mejo. Foto: Reuters

Elitnemu Dow Jonesu (32.160 točk) torkovega trgovanja sploh ni uspelo končati v pozitivnem območju, širši S & P 500 pa je pridobil 0,25 odstotka in se spet vrnil nad 4000 točk. Nekaj več "življenja" je kazal indeks Nasdaq (11.737 točk), ki se je zvišal za odstotek. A to je vseeno zelo medel odboj za indeks, ki je od rekorda oddaljen že 27 odstotkov in je samo v ponedeljek strmoglavil za 4,3 odstotka. Donosnost ameriške desetletne obveznice se je v torek gibala pri približno treh odstotkih. V ponedeljek je bila ob novi razprodaji obvezniškega trga že pri 3,19 odstotka, največ po 2018.

Ključno vprašanje za vlagatelje je, ali bo Jeromu Powllu uspelo zagotoviti mehak pristanek ameriškega gospodarstva. Če bo res tako, potem je smiselno vztrajati v delniških naložbah, je za CNBC povedal znani kanadski podjetnik Kevin O'Leary, ki pričakuje še veliko volatilnih dni, v katerih bo Dow Jones zanihal za tisoč točk v eno ali drugo smer. Po njegovem mnenju je trenutno najbolj smiselna naložba v delnice energetskega sektorja in sektorja zdravstvene nege. Foto: EPA
Ključno vprašanje za vlagatelje je, ali bo Jeromu Powllu uspelo zagotoviti mehak pristanek ameriškega gospodarstva. Če bo res tako, potem je smiselno vztrajati v delniških naložbah, je za CNBC povedal znani kanadski podjetnik Kevin O'Leary, ki pričakuje še veliko volatilnih dni, v katerih bo Dow Jones zanihal za tisoč točk v eno ali drugo smer. Po njegovem mnenju je trenutno najbolj smiselna naložba v delnice energetskega sektorja in sektorja zdravstvene nege. Foto: EPA

Skoraj dve tretjini vlagateljev črnogledih
Vse se vrti okrog inflacije in ugibanj, kako se bo odzvala ameriška centralna banka. Fed naj bi v naslednjih dveh letih in pol bilančno vsoto z 9 bilijonov znižal na 6,3 bilijona, kar je močneje od pričakovanj. Obrestna mera, ki je trenutno v razponu med 0,75 in 1,0 odstotka, naj bi bila konec letošnjega leta že nad tremi odstotki. Pri ECB-ju bi se lahko prvi dvig obresti zgodil že poleti. Vse več analitikov meni, da Fedu ne bo uspelo doseči mehkega pristanka gospodarstva, ampak bo nastopila recesija, v takšnih razmerah pa delniške trge ne čaka svetla prihodnost. Po podatkih Ameriškega združenja malih vlagateljev je v zadnjem tednu aprila kar 59,2 odstotka zasebnih vlagateljev napovedalo, da bo delniški trg v naslednje pol leta nižje kot zdaj. Gre za najbolj pesimistične napovedi po marcu 2009.

Tehnološka podjetja izgubila tla pod nogami
Sicer pa je danes na vrsti nova izjemno pomembna objava, saj bo znana aprilska ameriška inflacija, merjena z indeksom cen potrošnikov (CPI). Ta naj bi bila na letni ravni spet nad osmimi odstotki. Če je Fed pretežni del lanskega leta še vztrajal, da je inflacija začasne narave, je seveda hitro spoznal zmoto in v zadnjih mesecih zaostril retoriko in dejanja. Pred tednom dni je Fed obresti zvišal za pol odstotne točke, podobno naj bi ukrepal tudi na naslednjih dveh sejah. Da je Wall Street prejšnjo sredo močno pridobival (potem ko je Jerome Powell bolj kot ne izključil možnost, da bodo obresti na naslednji seji višje za 75 bazičnih točk), je bila zgolj "motnja" na novi strmi poti navzdol. Od četrtka do ponedeljka se je tržna kapitalizacija tehnoloških velikanov skupno znižala za več kot bilijon dolarjev, od tega pri Applu za 220 milijard.

Kriptovalute, torek ob 22.00

Tedenska spremembaTečaj v USD
bitcoin-17 %31.383
eter-15 %2.355
BNB-15 %324
XRP-13 %0,52
solana-21 %67,81
cardano-15 %

0,654

Ukinitev zlatega standarda in prva naftna kriza
Joe Biden se pridružuje prizadevanjem za ustavitev inflacije in predlaga umik nekaterih carin, ki jih je na kitajske izdelke uvedel Trump. Marca se je inflacija v ZDA napihnila do 8,5 odstotka, kar se je zgodilo prvič po 70. oziroma zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja. Ko je predsednik Richard Nixon (lani je od tega dogodka minilo 50 let) razveljavil brettonwoodski sporazum, je s tem padel sistem trdnih deviznih tečajev, vezanih na dolar in prek dolarja na zlato. Ukinitev zlatega standarda, predvsem pa prva naftna kriza leta 1973 (arabske države so napovedale "naftno vojno" Zahodu, Opec pa je decembra '73 ceno nafte povišal za 130 odstotkov – s 5,17 na 11,65 dolarja) je prinesla več kot 12-odstotno inflacijo, Fed pa jo je ukrotil z dvigom obrestne mere vse do 16 odstotkov, kar je prineslo recesijo.

K sreči so ta teden padle tudi cene nafte. V torek pozno zvečer je bilo treba za 159-litrski sod ameriške lahke nafte plačati okroglih 100 dolarjev, kar je najmanj v zadnjih dveh tednih. Foto: Reuters
K sreči so ta teden padle tudi cene nafte. V torek pozno zvečer je bilo treba za 159-litrski sod ameriške lahke nafte plačati okroglih 100 dolarjev, kar je najmanj v zadnjih dveh tednih. Foto: Reuters

Powell občuduje Volckerjev pogum
Konec 70. let, ko je udarila druga naftna kriza (posledica iranske revolucije), je najpomembnejši položaj v Fedu zasedel Paul Volcker, nad inflacijo se je "spravil" z drastičnim dvigom obrestnih mer, pri čemer je vztrajal, dokler se inflacija res ni izrazito znižala (in pri precej nizkih stopnjah vztrajala naslednjih 40 let). Da je pri tem gospodarstvo pahnil v recesijo (drugo v desetletju), je bilo samoumevno. "Močno občudujem Volckerja. Imel je pogum, da je storil, kar je mislil, da je edino pravilno," je prejšnji teden poudaril zdajšnji guverner Feda Jerome Powell. K sreči je zdajšnji gospodarski položaj popolnoma drugačen kot v 70. letih, brezposelnost je zelo nizka, Powell tudi verjame, da se bodo spet vzpostavile normalne dobavne verige in da bo šla inflacija v naslednjih mesecih navzdol.

Stabilni kovanci povzročili nestabilnost
Bitcoin je v noči na torek zdrsnil pod 30 tisoč dolarjev, nato je sledila 10-odstotna rast (do 32.650) in konsolidacija pri dobrih 31.000 dolarjih. Na pesimistično razpoloženja ne vplivajo le vsi znani dogodki, ki navzdol potiskajo delniške indekse, ampak tudi agonija stabilnega kovanca TerraUSD, ki se je močno oddaljil od razmerja 1:1 z dolarjem. Cena je v ponedeljek zdrsnila celo pod 70 centov (vse do 62), danes pa padla celo pod 40 centov. Terra za svoj kovanec ne jamči z denarjem ali drugimi naložbami, gre za algoritemski stabilni kovanec, ki pa bi moral v osnovi vseeno tako kot tether (pri njem je bil v preteklosti veliko dvomov, ali ima kritje) ali USD Coin slediti gibanju dolarja.