"Novica o cepivu spreminja pravila igre, zato so trgi spregledali ekstremno rast primerov covida-19 in se raje ozrli k bližajočemu se koncu pandemije in vnovičnemu odprtju gospodarstev," je zapisal Marko Kolanovic, cenjeni analitik banke JPMorgan, ki je bil marca med prvimi, ki so trdili, da so trgi dosegli dno. Od takrat so šli indeksi bolj kot ne strmo navzgor. V zadnjem tednu je Dow Jones pridobil še štiri odstotke, S & P 500 pa pol manj, pri čemer je v petek trgovanje končal pri rekordnih 3585 točkah. Kakšno navdušenje je borze po vsem svetu zajelo predvsem na začetku tedna (ko je bila objavljena novica, da Pfizer in BioNTech razvijata cepivo, ki je že v tretji fazi kliničnih testiranj), dokazuje tudi podatek, da se je tržna kapitalizacija indeksa MSCI All Country World Index v enem dnevu povzpela za 1,8 bilijona dolarjev (1800 milijard), kar je skoraj toliko, kot znaša celotna tržna vrednost podjetja Apple.

Okrevanje bo dolgotrajno
Vseeno je kar nekaj skeptikov, ki menijo, da bo še dolgo trajalo, preden bo cepivo odpravilo vse težave in se bo gospodarstvo vrnilo na raven pred krizo. "Verjamem, da bomo prestali epidemijo, ne smemo pa si ustvarjati iluzij, da se bo to zgodilo hitro. Vsaj leto bo trajalo, da bo BDP na ravni izpred krize, dodatno leto ali dve pa, da bo tam tudi brezposelnost. Okrevanje bo skratka dolgotrajno. Novico o cepivu, ki smo jo sicer težko čakali, je zato vseeno treba vzeti z rezervo, navsezadnje množično cepljenje še nekaj časa ne bo izvedljivo," je povedal predsednik upravnega odbora švicarske banke UBS Axel Weber. Podobne besede je bilo mogoče slišati tudi od predsednice Evropske centralne banke Christine Lagarde, ki medtem že snuje nove ukrepe. Na decembrski seji je pričakovati okrepitev programa odkupovanja obveznic in še ugodnejše pogoje za financiranje poslovnih bank. Evrsko območje je po hudem padcu v drugem četrtletju (-11,8 %) sicer v tretjem četrtletju močno okrevalo, saj se je BDP glede na drugo četrtletje okrepil za rekordnih 12,7 odstotka. A kaj, ko je v zadnjem četrtletju spet pričakovati padec.

Nikoli več ne bo tako, kot je bilo
Sredi tedna se je sestala ameriška centralna banka, ki pričakovano ni spreminjala obrestne mere, guverner Jerome Powell pa je spet pozval kongres, da potrdi nov stimulacijski paket, brez katerega ne bo hitrega okrevanja. Powell je pozneje na spletnem panelu ECB-ja z nekaterimi besedami malce streznil vlagatelje. Ti na prihodnost radi gledajo z optimizmom, toda Powell je precej bolj realen: "Okrevamo, vendar v drugačno gospodarstvo. Tudi ko bo na voljo cepivo in se bo brezposelnost znižala, bodo številne skupine delavcev potrebovale pomoč, saj se bodo gospodarski temelji spremenili." Powell je še pojasnil, da je epidemija pospešila nekatere trende, kot sta delo od doma in vse večja vloga tehnologije v vsakdanjem življenju, kar pa bo imelo določene posledice. Tehnološki napredek je sicer za družbo na dolgi rok pozitiven, lahko pa, kot poudarja Powell, prinaša določene motnje na kratek rok. Dodal je še, da obstaja tveganje, da bo gospodarstvo po epidemiji manj produktivno, skrbi ga tudi, ker je v službah vse manj žensk in ker otroci nimajo dostopa do izobrazbe.

Ali naftni trg pošilja napačen signal?
Cene nafte so po novici o učinkovitem cepivu, ki bi lahko spet prineslo normalne čase, višjo gospodarsko rast in okrevanje letalske industrije, poskočile za 10 odstotkov. Za brent je bilo treba odšteti že več kot 45 dolarjev, kar je največ v zadnjih dveh mesecih. A v drugi polovici tedna je navdušenje splahnelo in zdi se, da je bil optimizem zgrajen na trhlih temeljih. Večina največjih gospodarstev bo imela namreč v zadnjem četrtletju spet negativno gospodarsko rast. Mednarodna agencija za energijo IEA je zaradi drugega vala epidemije, ki močno vpliva na potrebe po nafti, še znižala napoved o padcu letošnje proizvodnje nafte, in sicer z 8,4 na 8,8 milijona sodov dnevno. Tudi napoved za prvo četrtletje 2021 so pri IEA-ju popravili navzdol. Za celotno leto 2021 napovedujejo okrevanje povpraševanja za 5,8 milijona sodov, s čimer bo svetovna poraba nafte še vedno krepko pod ravnijo pred epidemijo.

Presežni ponudbi se bo težko izogniti
Opec na drugi strani pričakuje, da se bo letos povpraševanje po nafti skrčilo za 9,8 milijona sodov, prihodnje leto pa okrepilo za 6,2 milijona sodov, kar je manj od oktobrske napovedi. Opec naj bi v sodelovanju z Rusijo (Opec+) za od tri do šest mesecev podaljšal dogovor, po katerem članice od avgusta načrpajo 7,7 milijona sodov dnevno manj. Sprva je bilo mišljeno, da bi z januarjem Opec+ dnevno načrpal le še 5,7 milijona sodov manj. A tudi podaljšanje dogovora verjetno ne bo preprečilo presežne ponudbe, posebej zato, ker v državah, v katerih k sporazumu niso pristopili, proizvodnja narašča. Predvsem to velja za Libijo, kjer je po zadnjih podatkih dnevna proizvodnja že pri 1,215 milijona sodih. Še teden prej je bila le malenkost nad milijonsko znamko. Ta podatek je v petek povzročil dvoodstoten padec cen nafte, vseeno pa je bil na tedenski ravni pribitek visok – kar osemodstoten.