K bitcoinu se še vrnemo, a najprej o najpomembnejšem naložbenem razredu na svetu, ki je v očeh mnogih sicer skrajno dolgočasen: ameriških obveznicah. Njihova cena je začela drseti navzdol, posledično pa to pomeni vse višjo zahtevano donosnost, kar zrcali višja inflacijska pričakovanja. Pri 10-letni se je donosnost prvič po marcu povzpela nad en odstotek in tam vztrajala tudi v petek, čeprav je bilo poročilo z ameriškega decembrskega trga dela slabše od napovedi (ukinjenih je bilo 140 tisoč delovnih mest, stopnja breposelnosti je 6,7-odstotna). Rasti donosnosti obveznic ni ustavil niti podpredsednik Feda Richard Clarida z izjavo, da bo Fed tudi letos z istim ritmom odkupoval obveznice (torej za vsaj 120 milijard dolarjev mesečno).

Ključnih je prvih pet dni!
Wall Street se medtem lahko (kljub šokantnim dogodkom v Kapitolu) že pohvali z lepo rastjo v uvodnem tednu leta. Ponedeljek tega niti najmanj ni nakazoval, saj so indeksi padli za skoraj dva odstotka, toda nato je šlo štiri dni navzgor. Ker so demokrati osvojili še večino v zveznem senatu, naj bi bila zdaj odprta pot za še višje spodbujevalne svežnje pomoči ameriškemu prebivalstvu in podjetjem. Pri Goldman Sachsu napovedujejo skorajšnje sprejetje 600 milijard dolarjev vrednega svežnja. Indeks Dow Jones je prvič presegel mejo 31 tisoč točk, Nasdaq pa prvič mejo 13 tisoč točk. V celotnem tednu je Dow napredoval za dober odstotek in pol, Nasdaq pa za več kot dva. Uvodni dnevi leta so ključni, kaže statistika: če je trg v plusu po prvih petih trgovalnih dneh leta, je zgodovinsko gledano kar 82 odstotkov možnosti, da bo tudi celotno leto pozitivno.

Musk nehote "napihnil" napačne delnice
Tesline delnice so v prvem tednu letošnjega leta po novici, da so pri Tesli lani dostavili skoraj 500 tisoč električnih vozil, pridobile že 23 odstotkov, to pa je donosnost, s katero bi moral biti vsak vlagatelj zadovoljen v celem letu. No, pri Tesli so pričakovanja višja, potem ko je lani njihova vrednost naraščala eksponentno in se je tečaj povzpel za osupljivih 743 odstotkov. Tesla je z vrednostjo 830 milijard dolarjev že peto največje ameriško podjetje po tem merilu, Elon Musk pa je postal najbogatejši Zemljan s premoženjem približno 200 milijard dolarjev. Njegov vpliv je do izraza prišel tudi v četrtek, ko je svojim sledilcem na Twitterju sporočil, naj za komuniciranje uporabljajo aplikacijo Signal. Delnice podjetja Signal Advance iz Teksasa, ki z aplikacijo Signal nima prav nič skupnega (razen podobnega imena), saj ponuja tehnološke rešitve v zdravstvenem sektorju, so poskočile dvanajstkratno, z 0,6 na 7,19 dolarja.

Tweeter ni isto kot Twitter
Ni bilo prvič, da so delnice določenega podjetja poskočile zaradi napačnega vzroka. Aprila 2019 so se delnice manjšega kitajskega telekomunikacijskega podjetja Zoom Technologies v hipu podražile za 120 odstotkov, potem ko so na borzi Nasdaq v velikem slogu začeli trgovati z delnicami podjetja Zoom Video Communications, ki je razvilo programsko opremo za videokonference. Podobno je bilo oktobra 2013, ko so borzniki nestrpno pričakovali borzni debi družbenega omrežja Twitter, kar je v nebo pognalo delnice plačilno nesposobnega trgovca s sodobno elektroniko Tweeter Home Entertainment. Delnice so ob velikem prometu za nekaj trenutkov pridobile astronomskih 1800 odstotkov. Verjetno se je marsikdo zmotil zaradi podobne oznake obeh papirjev, Twitter kotira pod oznako TWTR, Tweeter pa je kotiral pod TWTRQ.

Sveža rast nafte in precejšen padec cen zlata
Cene nafte so se povzpele že devetič v zadnjih desetih tednih (tokratna rast je bila pri brentu skoraj devetodstotna) in dosegle najvišjo raven po februarju. Ključna je bila novica, da bo Savdska Arabija februarja in marca prostovoljno znižala proizvodnjo nafte za milijon sodov dnevno. Plemenite kovine so ob koncu tedna doživele hud udarec, srebro je za hip zanihalo skoraj deset odstotkov nižje, za zlato unčo pa je bilo treba plačati manj kot 1850 dolarjev (najmanj v zadnjem mesecu dni). Vzrok za padec naj bi bila močnejši dolar in višja donosnost ameriških obveznic. Vseeno je takšen padec presenetljiv, saj bi morala pozitivno odmevati novica o demokratski zmagi v senatu in s tem povezane verjetnosti za še večje stimuluse, prav lahko bi zlato poskočilo tudi zaradi kaosa v Washingtonu. Analitiki že govorijo o tem, da zlato izgublja status varnega pribežališča. Jeseni je bilo opaziti veliko odlivov iz ETF-skladov, vezanih na zlate naložbe, vlagatelji pa so denar v veliki meri selili v ...

Satoši Nakamoto "premagal" Marka Zuckerberga
... kriptovalute. Tržna kapitalizacija vseh kriptovalut znaša že več kot tisoč milijard (bilijon) dolarjev. V manj kot mesecu dni se je vrednost bitcoina podvojila in z 20 tisoč splezala nad 40 tisoč dolarjev, podobno (ali še višjo) rast so imeli tudi altkovanci. Tržna vrednost bitcoina (770 milijard ob ceni skoraj 42 tisoč dolarjev) je že presegla Facebookovo. Denarno omrežje je torej vredno več kot družbeno. Ključno vprašanje je, ali gre tako kot leta 2017 spet za špekulativni balon in – seveda – ali bo sledil nov 80-odstotni padec, ki jih je bitcoin doživel že kar nekaj. Tokratna zgodba naj bi bila drugačna, saj je bila lanska rast podprta s "pametnim" denarjem institucionalnih vlagateljev, ki vidijo v bitcoinu zaščito pred vsemi posledicami divjega tiskanja denarja. Nekatera podjetja so celo vse svoje denarne (dolarske) rezerve pretopile v bitcoin. Pri banki JPMorgan napovedujejo, da bi lahko dolgoročno bitcoin dosegel 146 tisoč dolarjev.

FOMO-učinek dodatno podžiga rast
Divja rast kriptovalut je pritegnila tudi pozornost laične javnosti, kar bi bil lahko počasi znak za alarm. V iskalniku Google je zdaj rekordno veliko poizvedb za ethereum, za bitcoin pa vendarle še tretjino manj kot ob noriji leta 2017. Menjalnici Coinbase in Binance, pa tudi spletne platforme, kot sta Revolut in eToro, zaznavajo močan porast zanimanja novih vlagateljev. V ZDA naj bi celo tisti, ki so upravičeni do 600 dolarjev mesečne pomoči, denar nalagali v bitcoin, nič drugače ni drugje po svetu. Vsi so prepričani, da so z nakupom bitcoina sklenili "bolan posel", če si izposodimo besede tistih, ki so Sloveniji dobavili hitre teste, in da bodo hitro najmanj podvojili svoj vložek. Pretekli zlomi bitcoina jih ne zanimajo, pred očmi imajo le lansko rast. FOMO-učinek ("fear of missing out" – strah posameznikov, da bodo pri vroči naložbi zamudili vlak, ki naj bi drvel le še navzgor) tako še dodatno potiska ceno navzgor.

Mati vseh balonov?
Kje se bo to končalo, je nemogoče reči, tokratni bikovski trend pa je že zdaj prekosil vse napovedi. Zanimivo, da znani "value" vlagatelj Bill Miller poudarja, da višja kot je cena bitcoina, manj tvegana je ta naložba. Miller opaža, kako ponudba (ta je pri bitcoinu omejena) ne sledi povpraševanju, zato napoveduje, da bo v naslednjih 12–18 mesecih cena višja še za 50–100 odstotkov. Seveda pa je še vedno veliko skeptikov. Michael Hartneti, analitik pri Bank of America, je opozoril da se rojeva mati vseh balonov in da je 1000-odstotna rast bitcoina od začetka leta 2019 precej višja od preostalih podobnih vročih naložb v preteklosti: rasti zlata v 70. letih, japonskih delnic v 80. letih, tajskega delniškega mehurčka in pikakom podjetij v 90. letih in nepremičninskega balona v ZDA pred finančno krizo 2008.