Svetovno gospodarstvo se je ustavilo, s tem pa je usahnilo tudi povpraševanje po nafti. Mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da bo letos svetovno povpraševanje po nafti nazadovalo za 2,5 milijona 159-litrskih sodov dnevno. Že to je dovolj velik šok, hude motnje pa so na naftnem trgu tudi na strani ponudbe, ki se bo z aprilom strmo zvišala. Opec bi se namreč na padec povpraševanja lahko odzval z nižjimi kvotami črpanja, toda na zasedanju 6. marca je Rusija nasprotovala dodatnim rezom, s tem pa razjezila glavnega igralca, Savdsko Arabijo. Ta bo z aprilom proizvodnjo privila do konca. Če je še februarja dnevno proizvedla 9,7 milijona sodov dnevno, jih bo od 1. aprila 12,3 milijona. Z vsemi razpoložljivimi kapacitetami se bo za čim večji tržni delež borila tudi Rusija.

Presežek, kot ga še ni bilo
Cena, po kateri bosta obe naftni velesili prodajali črno zlato, sploh ne bo več pomembna, pomemben bo samo še čim višji tržni delež. Vse države, ki so odvisne od nafte, z grozo v očeh spremljajo napovedi, kakšen presežek nafte bo na trgu od aprila. Mirno lahko rečemo, da bo takšen, kot še ni bil nikoli prej. Do zdaj je bil rekordni šestmesečni presežek 360 milijonov sodov, zdaj bi utegnila biti številka vsaj dvakrat višja. Posledice bodo neslutene, trpele bodo vse države, katerih proračuni so močno odvisni od naftnih prihodkov (v ruskem državnem proračunu naj bi letos zmanjkalo za okrog 35 milijard evrov prihodkov), ameriška naftna industrija (ZDA trenutno načrpajo največ nafte med vsemi državami) bo slej ko prej na kolenih. Če so cene nafte nad 50 dolarji, lahko v ZDA nafto iz skrilavcev še pridobivajo z dobičkom, pri trenutnih cenah pa bodo številna že zdaj prezadolžena podjetja propadla.

Brent prvič po letu 2003 pod 25 dolarji
Ameriška lahka nafta je bila včeraj vredna le še dobrih 20 dolarjev, kar je najmanj v zadnjih 18 letih. Cena se je sesedla za gigantskih 24 odstotkov. Gre za tretji najhujši padec v zgodovini. Severnomorski brent je izgubil 14 odstotkov in prvič po letu 2003 zdrsnil pod 25 dolarjev za 159-litrski sod. Brent se je letos pocenil že za okrog 65 odstotkov. Napovedi so črne, saj bi lahko nafta padla še za nadaljnjih 50 odstotkov. Delnice energetskih podjetij so v prostem padu, številne investicijske hiše namreč serijsko znižujejo njihove bonitetne ocene, pribitki na obveznice se močno zvišujejo. Ob teh cenah nafte skoraj nobeno podjetje ne more biti dobičkonosno, lastniki delnic pa bodo morda ostali brez dividend, kar je bil pri številnih naftnih delnicah eden pomembnih razlogov za njihov nakup. Dividendna donosnost Royal Dutch Shella je pri trenutni ceni delnice kar 14-odstotna.

Izpuhtelo vse, kar je nastalo po Trumpovi zmagi
Tudi na delniških trgih je položaj še naprej skrajno resen in odraža pričakovanja, da svet drvi v hudo recesijo. Newyorški barometer Dow Jones je, dan po tem, ko je Trumpova administracija obljubila fiskalni sveženj, vreden bilijon dolarjev, padel za 1.338 točk oziroma za 6,3 odstotka, s tem pa je prvič po februarju 2017 dan končal pod 20 tisoč točkami. Vsi dobički, ki so nastali po volilni zmagi Donalda Trumpa, so izpuhteli, in to le en mesec po rekordni vrednosti Dow Jones 29.557 točk. Zaradi primera koronavirusa bo Newyorška borza vrednostnih papirjev zaprla klasično trgovanje na parketu, tako da se bodo posli sklepali le elektronsko. Nadaljujejo se tudi hude pocenitve na obvezniških trgih, proti krizi pa ni imuno niti zlato. Včeraj se je pocenilo za več kot tri odstotke in zdrsnilo pod 1.500 dolarjev.