Novi koronavirus je zasejal strah tudi na finančnih trgih. Vodilne ustanove znižujejo napovedi letošnje gospodarske rasti, vse več podjetij opozarja, da bodo prekinjene dobavne verige vsaj v prvem četrtletju občutno vplivale na dobiček. Ključno vprašanje je, ali bo virus svet pahnil v recesijo. Ni dvoma, da se bodo nekatere pomembne države morale spopasti s krizo, v Italiji naj bi se BDP v tem četrtletju znižal za pol odstotne točke, zelo mogoče, da bo tudi Nemčija naredila korak nazaj. V ZDA se za zdaj še kitijo s polno zaposlenostjo (v petek objavljeni podatek kaže, da je bila februarja brezposelnost pri 3,5 odstotka na rekordno nizki ravni) in s solidno gospodarsko rastjo, toda to se lahko hitro spremeni. Tako kot se je ocena Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA), ki zdaj meni, da bodo prihodki letalskih prevoznikov letos nižji kar za 113 milijard dolarjev. To je trikrat več od projekcij pred dvema tednoma.

Kakšen učinek sploh imajo nižje obresti?
Ameriška centralna banka je sicer v torek prvič po finančni krizi 2008 obresti znižala na izrednem sestanku in ni čakala na redno sejo 17. marca, toda vlagatelje je ta poteza prej zmedla kot pomirila. Prvič zato, ker je ukrepala zelo odločno in obresti znižala kar za pol odstotne točke (na en odstotek), drugič pa zato, ker takšne "ad-hoc" akcije sprožajo pomisleke, da je največje gospodarstvo sveta resno ogroženo. Za razliko od finančne krize težave sicer tokrat ne izvirajo iz finančne ekonomije, ampak iz realne, zato je vprašljiva učinkovitost zniževanja obresti. Če je proizvodnja prekinjena, ker ni surovin ali sestavnih delov denimo iz Kitajske, nižja obrestna mera namreč ne igra prav nobene vloge. Vseeno bi Fed prav lahko v nekaj mesecih obresti znižal vse do ničelne ravni, če bi bolezen Covid-19 povzročala vse večje težave. V četrtek se bo sestala Evropska centralna banka, ki bo verjetno depozitno obrestno mero (trenutno znaša -0,5 odstotka) še dodatno znižala.

Kolaps na naftnem trgu
Strah na delniških trgih je spet pomagal cenam zlata in državnih obveznic. Za zlato unčo (31,1 grama) je bilo treba plačati že 1.689 dolarjev, kar je največ po januarju 2013. Donosnost ameriške desetletne obveznice je pretekli teden prvič zdrsnila pod en odstotek, kar je obremenilo bančne delnice na Wall Streetu, ki so v zadnjem tednu v povprečju izgubile sedem odstotkov. Naftni trg je doživel mini kolaps, samo v petek je ameriška lahka nafta strmoglavila za desetino (največ po novembru 2014) in pri 41 dolarjih dosegla najnižjo vrednost po avgustu 2016. Brent je padel vse do 45,3 dolarja. Opecu se namreč na zasedanju na Dunaju z Rusijo ni uspelo dogovoriti o dodatnem znižanju proizvodnih kvot (za 1,5 milijona 159-litrskih sodov dnevno do konca letošnjega leta) in vse kaže, da je triletnega zavezništva konec. Opec bo s 1. aprilom črtal vse proizvodne omejitve. Slabo za države proizvajalke nafte, slabo za geopolitično stabilnost, a dobro za voznike: v Sloveniji bo gorivo v torek občutno cenejše.