Analitiki pri Bank of America so izračunali, da je september za vlagatelje v več kot 100-letni zgodovini borze najslabši mesec v letu, saj se S&P 500 v povprečju zniža za en odstotek. V več kot polovici primerov so delnice v devetem mesecu leta izgubljale. Če pogledamo aktualno dogajanje v New Yorku, je opazen predvsem popravek tehnoloških delnic. Indeks Nasdaq se je zadnji teden znižal za štiri odstotke. Foto: Reuters
Analitiki pri Bank of America so izračunali, da je september za vlagatelje v več kot 100-letni zgodovini borze najslabši mesec v letu, saj se S&P 500 v povprečju zniža za en odstotek. V več kot polovici primerov so delnice v devetem mesecu leta izgubljale. Če pogledamo aktualno dogajanje v New Yorku, je opazen predvsem popravek tehnoloških delnic. Indeks Nasdaq se je zadnji teden znižal za štiri odstotke. Foto: Reuters

Frankfurtski delniški indeks DAX30 je na primer trenutno skoraj dva odstotka višje kot v septembra, potem ko je v zadnjem tednu pridobil 2,7 odstotka – čeprav se epidemiološke razmere v Evropi poslabšujejo, čeprav se je povečala verjetnost za trdi brexit in čeprav je bilo na Wall Streetu nekaj nervoznih dni. Londonski City je v zadnjih petih trgovalnih dneh s štiriodstotno rastjo osrednjega indeksa FTSE100 doživel najboljši teden v več kot treh mesecih, potem ko je šibkejši funt sprožil rast izvoznih podjetij. Zmagovalec tedna je bilo zavarovalniško podjetje Aviva, ki bo za 2,7 milijarde dolarjev prodalo svojo podružnico v Singapurju. Kot v Londonu in Frankfurtu je bil teden pozitiven tudi v Ljubljani. Indeks SBITOP (847 točk) se je na tedenski ravni okrepil za skoraj odstotek, pri čemer so se največ, za dva odstotka, podražile Petrolove delnice. Njihov tečaj se je spet vrnil nad 300 evrov in je s tem točno 20 odstotkov pod vrednostjo z začetka leta.

Eksplozivna rast Teslinih delnic (letos v nekem trenutku +500 odstotkov) se je septembra le ustavila in tečaj (v petek 372 dolarjev) se je hitro znižal za tretjino. Nekateri analitiki Tesline delnice primerjajo z mehurčkom kriptovalut leta 2017. Spomnimo, da je tistega leta vrednost bitcoina divje naraščala in dosegla 20 tisoč dolarjev, nato pa je sledil zlom in v le dveh mesecih se je cena bitcoina znižala za 60 odstotkov. Trenutno je cena bitcoina približno 10.300 dolarjev, kar je skoraj pol manj od rekorda. Foto: Reuters
Eksplozivna rast Teslinih delnic (letos v nekem trenutku +500 odstotkov) se je septembra le ustavila in tečaj (v petek 372 dolarjev) se je hitro znižal za tretjino. Nekateri analitiki Tesline delnice primerjajo z mehurčkom kriptovalut leta 2017. Spomnimo, da je tistega leta vrednost bitcoina divje naraščala in dosegla 20 tisoč dolarjev, nato pa je sledil zlom in v le dveh mesecih se je cena bitcoina znižala za 60 odstotkov. Trenutno je cena bitcoina približno 10.300 dolarjev, kar je skoraj pol manj od rekorda. Foto: Reuters

S&P vse od marčevskih šokov ni imel dveh zaporednih negativnih tednov
Manj sreče je bilo tokrat v New Yorku. Indeks S&P 500 je moral drugič zapored na tedenski "priznati poraz", kar se ni zgodilo že pol leta. Nasdaq se je znižal za dobre štiri odstotke (največ po marcu), nedavne tvegane špekulacije japonske investicijske družbe SoftBank na trgu opcij pa so na trenutke še pospešile padanje tehnoloških delnic. Opaziti je rotacijo iz sektorjev, ki so blesteli po marcu (predvsem gre za tehnologijo), v tiste, ki so letos najbolj na udaru. Večina sicer v popravku, ki je zajel New York, vidi priložnost. Znani analitik Jim Cramer meni, da bi morali tisti, ki so v denarju, popravek (tehnološki Nasdaq je bil v torek že v območju popravka, saj se je za več kot 10 odstotkov odmaknil od rekorda) izkoristiti za manjše nakupe. Ameriška centralna banka je namreč s svojo ohlapno politiko, ki ji ni videti konca (obresti bodo ničelne zanesljivo še letos in prihodnje leto), zaveznik bikovskih borznih gibanj. Nekateri celo menijo, da se bo Fed hitro odzval, če bodo indeksi potonili pregloboko.

Zadnji sestanek Feda pred volitvami
Prav v naslednjem tednu se bo spet sestal Fed, zadnjič pred novembrskimi volitvami. Borzniki bodo poskušali ujeti kakšne namige o morebitnih novih likvidnostnih ukrepih. Po izračunih Moody'sovih analitikov ameriško gospodarstvo deluje na 79 odstotkih tistega, kar je bilo na začetku marca. Po drugi strani bo vlagatelje tudi zanimalo, kako visoko inflacijo bodo dopustili centralni bankirji, preden bi morda lahko začeli groziti z omejevalno denarno politiko. Avgusta je inflacija na ravni potrošnikov (indeks CPI) porasla tretji mesec zapored in bila 0,4-odstotna, kar je več od pričakovanj (0,3). V zadnjem letu je indeks CPI porasel za 1,3 odstotka. Julija je bila inflacija na letni ravni še 1,0-odstotna. V četrtek se je sestala Evropska centralna banka, ki se mora ubadati z deflacijo. Kakšnih presenečenj ni bilo, je pa jasno, da ji vse manj ustreza močna vrednost evra, zato je pričakovati vse več opozoril, da to ni dobro niti za okrevanje niti za uresničitev inflacijskih ciljev.

Dow Jones (New York)27.665 točk (-1,7%)
S&P 500 (New York)3.341 točk (-2,5 %)
Nasdaq (New York)10.853 točk (-4,1 %)
DAX30 (Frankfurt)13.202 točk (+2,8 %)
Nikkei (Tokio)23.406 točk (+0,6 %)
SBITOP (Ljubljana)847 točk (+1,0 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: -0,08 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +0,67 %
EUR/USD1,1835 (-0,1 %)
EUR/CHF1,0765 (-0,4 %)
bitcoin

10.430 USD (+1,6 %)

nafta brent39,79 USD (-6,7 %)
zlato

1.942 USD (+0,4 %)

evribor (šestmesečni)-0,458 %
Svet Evropske centralne banke na četrtkovi seji ni spreminjal denarne politike, obseg pandemičnega programa odkupovanja obveznic (PEPP) je še naprej predviden pri 1350 milijardah evrov. Guvernerka Christine Lagarde je tudi poudarila, da ECB-jev mandat ne zadeva vrednosti evra, vseeno pa je jasno, da jo skrbi njegovo naraščanje vrednosti. Marca (ob izbruhu pandemije) je bil evro pri 1,06 dolarja, prejšnji teden teden pa je pri 1,20 dolarja dosegel najvišjo raven v zadnjih dveh letih. Foto: Reuters
Svet Evropske centralne banke na četrtkovi seji ni spreminjal denarne politike, obseg pandemičnega programa odkupovanja obveznic (PEPP) je še naprej predviden pri 1350 milijardah evrov. Guvernerka Christine Lagarde je tudi poudarila, da ECB-jev mandat ne zadeva vrednosti evra, vseeno pa je jasno, da jo skrbi njegovo naraščanje vrednosti. Marca (ob izbruhu pandemije) je bil evro pri 1,06 dolarja, prejšnji teden teden pa je pri 1,20 dolarja dosegel najvišjo raven v zadnjih dveh letih. Foto: Reuters

Spet precejšnja pocenitev nafte
Naftni trg je drugi teden zapored izgubljal. Spet je vse več skrbi, da gospodarsko okrevanje ne poteka po željah in da je presežna ponudba v prihodnjih nekaj mesecih neizogibna. Tako brent kot ameriška lahka nafta WTI sta v petih dneh izgubila približno šest odstotkov. Dobra novica za slovensko vlado, ki vse od začetka epidemije vztraja pri nespremenjeni ceni bencina in dizla (en evro za liter) in raje prilagaja trošarine. Savdska Arabija, vodilna članica kartela Opec, je medtem znižala uradno ceno, po kateri nafto prodaja Aziji in ZDA. Potezi je sledil še Kuvajt, ki je znižal ceno, po kateri bo oktobra prodajal nafto azijskim kupcem. Članice Opeca (z Rusijo) se bodo sicer na spletnem sestanku spet dobile 17. septembra. Za konec še kriptovalute. Po večjem popravku (ether se je za več kot 30 odstotkov odmaknil od rekorda) se je dogajanje umirilo, bitcoin se je ustalil nad 10 tisoč dolarji, spet pa ne moremo prezreti, kako je dogajanje na delniških trgih vse bolj povezano z gibanjem kriptovalut, kar je v nasprotju z dolgo veljavnim prepričanjem, da so kriptovalute varen pristan med delniškimi pretresi.