Vsi vodilni newyorški indeksi so v zadnjem tednu izgubljali, podobno pa je bilo tudi pri nekaterih drugih naložbenih razredih: nafta brent se je pocenila za pet odstotkov, bitcoin je padel celo za okoli 20 odstotkov. Ko so vlagatelji že začeli verjeti, da se trgovinske napetosti med največjima gospodarskima velesilama ohlajajo, so jih dogodki tega tedna postavili na realna tla. Donald Trump je že v torek na Generalni skupščini Združenih narodov ostro kritiziral po njegovem mnenju nepošteno kitajsko trgovinsko politiko, ob koncu tedna pa je Bela hiša sporočila, da razmišlja o ukrepih, ki bi prek omejitve portfolio investicij zmanjšali ameriško finančno izpostavljenost do Kitajske. Če k temu prištejemo še negotovost, ki je vladala v prvi polovici tedna, ko so demokrati resno zagrozili, da bodo proti Trumpu sprožili postopek impeachmenta, je jasno, zakaj na borzah v zadnjem tednu ni bilo "kruha".

Največji letošnji tedenski padec bitcoina
Medtem ko je bil padec Dow Jonesa precej neopazen (v petih dneh je izgubil 0,4 odstotka), je širši indeks S&P 500 izgubil odstotek, tehnološki Nasdaq pa 2,2 odstotka, kar je največ po začetku avgusta. Kljub vsemu pa bo tradicionalno neugodni september (če v ponedeljek ne bo hujšega padca) na Wall Streetu očitno pozitiven mesec: Dow Jones je trenutno za odstotek in pol v plusu. Povsem drugače je s kriptovaluto bitcoin. Cena je, potem ko je bila daljše obdobje kar stabilna pri vrednosti okoli 10 tisoč dolarjev, zadnji teden strmoglavila za več kot 20 odstotkov, v petek je bilo dno pri 7.757 dolarjih, kar je najmanj po juniju. Vzrokov za padec je več: hitrost izračunavanja algoritmov (hash rate) je močno padla, neuspešen debi nove platforme za trgovanje s terminskimi pogodbami Bakkt, padec bitcoina pa so še pospešile sprožitve naročil stop-loss.

Evro najnižje po maju 2017
Na valutnih trgih je nekaj pozornosti spet pritegnil padec evra na novo več kot dveletno dno, saj je bilo treba v petek, ko je ob koncu četrtletja zaradi preurejanja portfeljev poraslo povpraševanje po ameriški valuti, za evro plačati le še 1,0904 dolarja. Šibkost evra (oziroma moč dolarja) je sicer povezana predvsem z neprepričljivimi gospodarskimi dosežki evrskega območja (kazalnik gospodarskega razpoloženja, ki ga meri indeks ESI, je septembra zdrsnil najnižje po februarju 2015) in s politiko Evropske centralne banke, ki je ta mesec v še bolj negativno območje potisnila depozitno obrestno mero in najavila, da bo z novembrom znova obudila program odkupovanja obveznic, in za to "operacijo" namenjala 20 milijard evrov mesečno. Na udaru je bil zadnje dni tudi britanski funt. Potem ko so z vrha britanske centralne banke prišli namigi o ohlapnejši denarni politiki, je britanska valuta zdrsnila na 1,2285 dolarja.