Vrednost delnic banke Morgan Stanley se je zvišala za več kot šest odstotkov (največja letošnja enodnevna rast), potem ko je imela banka v drugem četrtletju rekordne prihodke pri upravljanju premoženja. Tudi pri banki Bank of America (delnice so šle za dobre štiri odstotke navzgor, a so še vedno nižje kot na začetku leta) so v drugem letošnjem četrtletju presenetili analitike – dobiček se je povzpel za 19 odstotkov, na 7,41 milijarde dolarjev. Microsoftove delnice so poskočile za pet odstotkov, saj je podjetje najavilo novo naročniško storitev (cena bo 30 evrov mesečno) umetne inteligence za Microsoft 365.

Pri Credit Suisse zvišali ciljno vrednost S & P-ja
Zdi se, kot da je morje na borzni plovbi vse mirnejše, napovedi pa zato vedno bolj optimistične. Pri Credit Suisse so občutno zvišali ciljno vrednost newyorškega indeksa S & P 500. Zdaj napovedujejo, da bo njegova vrednost ob koncu letošnjega leta 4700 točk in ne 4050 točk. Ob tem so dodali, da se je tveganje pred recesijo zmanjšalo, največja tehnološka podjetja pa naj bi poslovala z visokim dobičkom. Indeks S & P 500 je trenutno malo nad 4.550 točkami. Njegova vrednost je letos porasla za 18 odstotkov, če se bodo uresničile napovedi Credit Suissa, pa ima še nekaj malega potenciala za dodatno rast.

Bo Fed naslednji teden res končal cikel višanja obresti?
Naslednji teden se bo na redni seji spet sestala ameriška centralna banka, a bo težko pokvarila borzno zabavo. Večina pričakuje, da bo Fed po junijskem premoru tokrat obrestno mero spet zvišal za 25 bazičnih točk. Pri Goldman Sachsu menijo, da bo to še zadnji dvig v tokratnem res agresivnem ciklu, ki se je začel lani marca, v tem obdobju pa je šla obrestna mera Fed funds z ničelne ravni na današnjih 5,25 odstotka. Pri Goldmanu so hkrati zaradi kar nekaj spodbudnih makroekonomskih s 25 na 20 odstotkov zmanjšali oceno verjetnost za ameriško recesijo v naslednjih 12 mesecih.

Recesija v Nemčiji se, kot kaže, končuje
Spomnimo, v prvem letošnjem četrtletju je bila gospodarska rast v ZDA (na letni ravni) 2,0-odstotna, v drugem četrtletju pa naj bi bila po prvih ocenah 2,3-odstotna. Tudi iz Nemčije prihajajo spodbudnejše novice. Po napovedih Bundesbanke je največje evropsko gospodarstvo ob nižji inflaciji (ta je trenutno 6,4-odstotna na letni ravni) in višjih plačah v drugem četrtletju nekoliko zraslo, s čimer se končuje kratka recesija, potem ko je BDP v zadnjem lanskem četrtletju nazadoval za pol odstotka, v prvem letošnjem pa za 0,3. Prve uradne ocene o nemški gospodarski rasti v drugem četrtletju bodo sicer na voljo ob koncu meseca.

Evro iz dneva v dan višje
Na Ljubljanski borzi je, čeprav se je le ena delnica pocenila, indeks SBITOP v torek izgubil odstotek vrednosti. A to je bila delnica z največjo utežjo – Krka, kjer kupci niso več upravičeni do 6,60 evra bruto dividende (ta bo izplačana do konca tedna). Tečaj Krkinih delnic je tako upadel za šest evrov, na 112 evrov. Za konec pa še devizni trgi oziroma križ evro/dolar. Za evro je bilo treba v torek plačati že 1,1275 dolarja – največ v zadnjih 17 mesecih. Ob koncu dneva je evro nekoliko popustil (1,1226 dolarja za en evro), tako da mu ni uspel že deveti zaporedni dan rasti (glede na dolar), kar bi bil najdaljši niz v 19 letih. Ker so hedge skladi vse bolj naklonjeni evru (sploh po objavi prejšnji teden, da je ameriška inflacija zdrsnila na tri odstotke), je pričakovati nadaljnjo rast evropske valute.