Spet je bilo opaziti precej večjo željo po tveganju, močno so se zvišale vrednosti delnic potovalnih podjetij (American Airlines: +5 %), potem ko je ameriška zvezna sodnica Kathryn Kimball Mizzele odločila, da obvezno nošenje zaščitnih mask zaradi covida-19 v letalskem prometu – kakor tudi drugje v javnem prometu – ni v skladu z ameriško ustavo, in je blokirala odlok vlade. Objava Mednarodnega denarnega sklada, v katerem je napoved svetovne gospodarske rasti za letos in prihodnje leto oklestil na 3,6 odstotka (to je 0,8 odstotne točke manj kot v januarski napovedi), ni bistveno vplivala na trgovanje.

Nafta cenejša za pet odstotkov
Sprožilec boljšega razpoloženja je bila tudi krepko cenejša nafta. Če delniškim trgom IMF-jeva bolj črnogleda ocena vsaj v torek ni naredila škode, je očitno pustila sledi na naftnem trgu. Cena brenta, ki se je prejšnji teden povzpela za več kot 10 odstotkov, je po štirih dneh rasti padla za pet odstotkov, na 107 dolarjev. In to kljub novici, da je kartel Opec+ marca načrpal 1,45 milijona sodov dnevno manj od načrtov. Ruski output se namreč vztrajno niža, v tednu do 15. aprila je po morskih poteh (iz Črnega morja, Baltika in Arktičnega morja) iz Rusije potovalo le še 3,12 milijona sodov dnevno, kar je četrtina manj kot v tednu do 8. aprila.

Biki vse bolj ogrožena vrsta
Cene obveznic še naprej hitijo navzdol, zahtevana donosnost pa je posledično vse višja. Pri ameriški desetletni obveznici je dosegla 2,93 odstotka, največ po letu 2018. V ozadju so pričakovanja, da bo Fed v boju proti inflaciji (ta je bila marca že 8,5-odstotna) agresivno zviševal obrestne mere. To bo seveda vplivalo tudi na slabše razpoloženje na Wall Streetu. Podatki Ameriškega združenja malih vlagateljev (AAII) kažejo, da je bilo v tednu do 13. aprila le še 15,8 odstotka zasebnih vlagateljev bikovsko razpoloženih (dva tedna prej je bila številka še dvakrat višja). To je najmanj po septembru 1992 (anketo izvajajo od 1989).

Hladna prha iz Netflixa
Po torkovem trgovanju je Netflix povzročil manjši šok ob objavi četrtletnih rezultatov. Ponudnik pretočnih videovsebin je namreč v prvem četrtletju izgubil 200 tisoč naročnikov, zato so delnice v zunajborznem trgovanju strmoglavile kar za 26 odstotkov. Za prvi padec števila naročnikov, ki plačujejo za Netflixove storitve, po letu 2011 krivi naraščajočo konkurenco, deljenje gesel, pa tudi inflacijo in vojno v Ukrajini. Navzdol so šle v zunajborznem trgovanju tudi delnice sorodnih podjetij, kot so Roku, Spotify in Disney. Za tekoče četrtletje Netflix napoveduje, da se bo po vsem svetu število naročnikov znižalo za dva milijona.