Da kitajska vlada ni naklonjena kriptovalutam, je jasno že nekaj let, septembra 2017 je denimo prepovedala javne ponudbe kriptokovancev, nato pa začela preganjati tudi kriptomenjalnice in rudarje. Številne kitajske province so maja prepovedale rudarjenje kriptovalut, kar je bil eden od ključnih razlogov, da je bitcoin, katerega cena se je spomladi povzpela že prek 60 tisoč dolarjev, strmoglavil za več kot 50 odstotkov. V petek je priletela nova puščica. "Vse finančne transakcije, povezane s kriptovalutami, so nezakonite," je odločila centralna banka, ki vse bolj odločna, da uspe v svoji nameri. Postavlja se seveda vprašanje, ali lahko regulatorji res preprečijo vse kriptodejavnosti, ali pa bodo tržni udeleženci dovolj prebrisani, da bodo našli načine, da trgujejo in rudarijo kriptovalute.

Slab začetek in precej boljše nadaljevanje
Za lastnike delnic v New Yorku je bil zadnji teden rahlo pozitiven, Dow Jones se je zvišal za pol odstotka, podobno S&P 500, česar si v ponedeljek verjetno nihče ne bi mislil. Teden se je namreč začel s kar resnimi padci (Dow Jones je bil na trenutke že za skoraj tisoč točk pod gladino), potem ko so se vlagatelji zbali morebitnih posledic zloma kitajskega nepremičninskega podjetja Evergrande, ki bi lahko imel takšne posledice kot padec banke Lehman Brothers leta 2008.

HSBC precej izpostavljen do Kitajske
Evergrande ima kar 300 milijard dolarjev dolga, v tem mesecu pa nekaj resnih preizkusov (predvsem pri plačilu obvezniških kuponov), ki bodo dali dokončen odgovor, ali bo moral v stečaj oziroma vsaj v določeno vrsto prestrukturiranja. Tresejo se številna pomembna podjetja, britanska banka HSBC na primer kar 84 odstotkov dobička ustvari v Hongkongu in na Kitajskem. Podobno velja za Standard Chartered. Obe finančni ustanovi sta s svojimi posojili precej izpostavljeni kitajskemu nepremičninskemu sektorju, HSBC s 17 milijardami dolarjev, kar je 1,5 odstotka njegove aktive.

Fedova septembrska seja minila precej mirno
Dan pozneje je Wall Street k sreči že razveselila novica, da je Evergrande z vlagatelji dosegel dogovor o poplačilu obresti za obveznico z letnico 2025. V sredo je za dodatno pomiritev trgov poskrbela ameriška centralna banka, ki vlagatelje zelo taktno pripravlja na umikanje monetarnih spodbud. Fed je spet poudaril, da bo začel zmanjševati obseg obvezniških odkupov, a tudi tokrat ni povedal, kdaj in koliko. Očitno je bil to signal kupcem, da se kakšnih prehitrih premikov v politiki osrednje centralne banke ni treba bati, tako da je sledila največja rast indeksa S&P 500 v zadnjih dveh mesecih (+0,95 %).

Višji davki so lahko tudi dobra novica
V ZDA nervozo na finančnih trgih povzroča tudi predlog višjih davkov, ki jih želijo uzakoniti demokrati. Višja davčna obremenitev bo obremenila dobiček podjetij in tudi posameznike, ki zaslužijo več kot 400 tisoč dolarjev letno. Pri Goldman Sachsu ugibajo, da se bo dobiček na delnico podjetij, vključenih v indeks S&P 500, zmanjšal za pet odstotkov, če se bo davek na dobiček podjetij zvišal na 25 odstotkov. A obstaja tudi drugačna teorija, ki pravi, da se z zvišanjem davkov ne bi dosti upočasnila gospodarska rast, bi se pa zmanjšala dohodkovna neenakost (med marcem in decembrom 2020 so najbogatejši Zemljani svoje premoženje skupno povečali za 3,9 bilijona dolarjev), kar bi na dolgi trg lahko pozitivno vplivali na delniške trge.

Lani svetovni dolg višji še za dodatnih 9,3 bilijona
Predvsem pa bi višji davčni prihodki koristili državnim proračunom, ki imajo vse večje primanjkljaje, dolg pa se že groteskno napihuje. Ne le vladni dolg, tudi sicer. Kot ugotavljajo pri inštitutu za mednarodne finance, trenutna svetovna zadolženost znaša že skoraj 300 bilijonov dolarjev, vsota pa vključuje javni dolg, zadolženost gospodinjstev in podjetij. Samo v lanskem letu se je številka povečala za 9,3 bilijona dolarjev, kar je toliko kot v prejšnjih osmih letih skupaj. Dokler je denarna politika centralnih bank tako ohlapna, obresti pa na ničelni ravni, visok dolg še ne povzroča toliko skrbi, a težava bo, ko se bo začel cikel zaostrovanja denarne politike. Tudi za Slovenijo, kjer je javni dolg letos presegel 40 milijard evrov in dosegel rekordnih 86 odstotkov BDP-ja.