Na Newyorški borzi vrednostnih papirjev (NYSE) je vse pripravljeno na začetek veselega decembra, ali bo Božiček opravil svoje delo in tako kot po navadi v decembru prinesel rast delniških tečajev, pa lahko le ugibamo. Ta teden se je začel zelo negotovo, pozornost vlagateljev je bila usmerjena k protestom na Kitajskem. Applove delnice so ta teden zdrsnile za pet odstotkov (na 140,9 dolarja), saj bodo protesti prizadeli proizvodnjo na Kitajskem. Foto: Reuters
Na Newyorški borzi vrednostnih papirjev (NYSE) je vse pripravljeno na začetek veselega decembra, ali bo Božiček opravil svoje delo in tako kot po navadi v decembru prinesel rast delniških tečajev, pa lahko le ugibamo. Ta teden se je začel zelo negotovo, pozornost vlagateljev je bila usmerjena k protestom na Kitajskem. Applove delnice so ta teden zdrsnile za pet odstotkov (na 140,9 dolarja), saj bodo protesti prizadeli proizvodnjo na Kitajskem. Foto: Reuters

Wall Street je teden odprl precej negativno, potem ko so se na Kitajskem razplamteli protesti proti strogim covidnim omejitvenim ukrepom. To vliva strah pred še večjim upočasnjevanjem kitajske gospodarske rasti in dodatnim ozkim grlom v dobavnih verigah, kar pomeni še eno oviro pri zniževanju inflacije. Ponedeljkov padec indeksa S & P 500 v višini 1,5 odstotka (njegova vrednost je spet pod 4000 točkami) je bil že njegov 57. letošnji padec za vsaj odstotek, kar je največ po letu zloma banke Lehman Brothers 2008. Tudi v torek so bili indeksi skoraj ves dan pod gladino, šele v zadnjih minutah se Dow Jones (33.852 točk) obarval zeleno in je na koncu pridobil simbolične tri točke.

Elitni indeks Dow Jones (33.852 točk) se je od letošnjega dna, na katerem je bil oktobra, močno odbil in pridobil 20 odstotkov, pri čemer so najbolj pridobivale delnice industrijskih podjetij (Boeing, Caterpillar ...), trgovskih družb (Home Depot) in bančnih velikanov (Goldman Sachs, JPMorgan Chase). Foto: Reuters
Elitni indeks Dow Jones (33.852 točk) se je od letošnjega dna, na katerem je bil oktobra, močno odbil in pridobil 20 odstotkov, pri čemer so najbolj pridobivale delnice industrijskih podjetij (Boeing, Caterpillar ...), trgovskih družb (Home Depot) in bančnih velikanov (Goldman Sachs, JPMorgan Chase). Foto: Reuters

Kaj pa, če naslednje leto še ne bo obrata?
Medtem ko optimisti verjamejo, da je dno na delniških trgih že mimo, pa nekateri analitiki opozarjajo, da bi lahko videli podoben scenarij kot ob prelomu stoletja ob zlomu delnic tehnoloških podjetij. Leta 2000 je Dow Jones izgubil šest odstotkov (kaže, da bo imel letos podobno izgubo), vendar obrata v naslednjem letu še ni bilo (-7 %). Še več, Dow Jones se je moral v letu 2002 znižati še za 17 odstotkov, preden je leta 2003 sledil močan odboj (+25 %). V tem obdobju triletnega medvedjega obdobja je Fed vse bolj zniževal obrestno mero, ta je bila maja 2000 pri 6,5 odstotka, junija 2003 pa pri 1,0 odstotka.

Bullard svari, da bo še bolelo
Eden največjih Fedovih jastrebov (izraz za tiste, ki podpirajo omejevalno denarno politiko) James Bullard je povedal, da trgi trenutno podcenjujejo verjetnost, da bi bil lahko Fedov odbor za odprti trg (FOMC) še naprej zelo agresiven. Ravno upanje, da je najbolj "divjih" dvigov obresti (za 0,75 odstotne točke) konec in da bo sredi decembra Fed obrestno mero zvišal le še za 0,50 odstotne točke, je v zadnjem mesecu in pol prineslo občutno okrevanje delniških trgov, ki so bili prej na večletnem dnu. A šokov verjetno še ni konec. Bullard opozarja, da bo moral Fed v želji po doseganju inflacijskega cilja (2,0 %) še zviševati obrestno mero Fed funds (do 5,0 odstotka), predvsem pa, da jo bo na visoki ravni pustil v celotnem letu 2023 in tudi v delu leta 2024.

letošnja spremembavrednost
Dow Jones (New York)-7 %33.852 točk
SBI TOP (Ljubljana)-15 %1.068 točk
dolarski indeks+12 %106,8 točke
nafta brent+6 %83,3 USD
zlato-4 %1748 USD
bitcoin-65 %

16.500 USD

Evro najvišje po koncu junija
Kako se bo na novo realnost odzvalo največje gospodarstvo na svetu, lahko le ugibamo. Obvezniški trgi že nekaj časa nedvoumno napovedujejo recesijo, saj je krivulja donosnosti vse bolj invertna. Razlika v donosnosti kratkoročne (dveletne) in dolgoročne (desetletne) obveznice je namreč že pri 80 bazičnih točkah, kar se je nazadnje zgodilo pred več kot 40 leti. Pri nemški 10-letni obveznici je v ponedeljek donosnost presegla dva odstotka. Predsednica ECB-ja Christine Lagarde je opozorila, da inflacija v območju z evrom še ni dosegla vrha, napovedala je tudi nadaljnje zviševanje obrestnih mer. Naslednja seja ECB-ja bo 15. decembra, analitiki pa niso enotni, ali bo sledil dvig obrestne mere za 50 in 75 bazičnih točk. Evro je ta teden skoraj dosegel 1,05 dolarja, kar je najvišja vrednost po koncu junija.

Cene nafte so v ponedeljek zaradi protestov na Kitajskem padle najnižje v skoraj letu dni. Lahka nafta WTI je zdrsnila celo pod 74 dolarjev, kar je najmanj po lanskem 22. decembru, medtem ko je bilo treba za 159-litrski sod brenta plačati le še dobrih 80 dolarjev. Trg je pred zasedanjem Opeca+, ki bo ta konec tedna, precej volatilen, v torek je brent spet porasel nad 85 dolarjev. Pri Goldman Sachsu ostajajo pri napovedi, da bo nafta prihodnje leto spet dosegla 110 dolarjev. Foto: Reuters
Cene nafte so v ponedeljek zaradi protestov na Kitajskem padle najnižje v skoraj letu dni. Lahka nafta WTI je zdrsnila celo pod 74 dolarjev, kar je najmanj po lanskem 22. decembru, medtem ko je bilo treba za 159-litrski sod brenta plačati le še dobrih 80 dolarjev. Trg je pred zasedanjem Opeca+, ki bo ta konec tedna, precej volatilen, v torek je brent spet porasel nad 85 dolarjev. Pri Goldman Sachsu ostajajo pri napovedi, da bo nafta prihodnje leto spet dosegla 110 dolarjev. Foto: Reuters

Tudi BlockFi v stečaj
Kriptovalute se ta teden kljub novim neprijetnim dogodkom dobro držijo, bitcoin vztraja nad 16 tisoč dolarji. "Kriptotržišče bo preživelo krizo, toda zima bo dolga," je posvaril tudi Elon Musk. Potem ko so morali v stečaj Celsius, Voyager in FTX, je ista usoda doletela še izposojevalnico kriptovalut BlockFi, ki je bila močno izpostavljena do FTX-a in sestrske družbe Alameda Research, preveč se je tudi igrala s posojanjem kriptovalut strankam, ki so sklepali tvegane stave z vzvodi. Stečaj bo prizadel vsaj 100 tisoč upnikov. Ameriška regulatorji medtem preiskuje poslovanje nekaterih drugih kriptopodjetij, pod drobnogledom je predvsem Genesis.

Pogum malih vlagateljev
Po ugotovitvah platforme Glassnode se je po zlomu menjalnice FTX kar malo presenetljivo zelo povečalo zanimanje malih vlagateljev, ki imajo v lasti do 10 bitcoinov. Tisti, ki imajo največ en bitcoin (imenujejo jih po rakcih – "shrimps" oziroma kozice), so svoje pozicije od začetka novembra povečali za rekordnih 96.200 bitcoinov (v vrednosti 1,6 milijarde dolarjev), na skupno 1,21 milijona bitcoinov (v vrednosti 20 milijard), kar je dobrih šest odstotkov celotne ponudbe bitcoina, ki znaša 19,2 milijona kovancev. Veliki vlagatelji (kiti) so bili medtem dejavnejši na prodajni strani in so se "znebili" 6500 bitcoinov.