V predzadnjem letu posameznega predsedniškega mandata delniški indeksi v New Yorku običajno lepo pridobivajo (rast je v povprečju 12-odstotna), vendar je kar nekaj dvomov, ali bo letos tudi tako. Veliko bo seveda odvisno od potez Donalda Trumpa in od tega, kako agresivno bo ameriška centralna banka zaostrovala denarno politiko. Projekcije kažejo, da naj bi Fed obresti letos dvignil dvakrat, nekaj zadnjih namigov pa vlagateljem vliva upanje, da bi lahko centralna banka posredovala samo enkrat. Foto:
V predzadnjem letu posameznega predsedniškega mandata delniški indeksi v New Yorku običajno lepo pridobivajo (rast je v povprečju 12-odstotna), vendar je kar nekaj dvomov, ali bo letos tudi tako. Veliko bo seveda odvisno od potez Donalda Trumpa in od tega, kako agresivno bo ameriška centralna banka zaostrovala denarno politiko. Projekcije kažejo, da naj bi Fed obresti letos dvignil dvakrat, nekaj zadnjih namigov pa vlagateljem vliva upanje, da bi lahko centralna banka posredovala samo enkrat. Foto:
Tesline delnice so včeraj na začetku dneva poskočile nad 340 dolarjev, potem ko je bila objavljena novica, da ima Larry Ellison (ustanovitelj podjetja Oracle) pred podjetja Lawrence J. Ellison Trust v lasti kar tri milijone Teslinih delnic, kar pomeni približno eno milijardo dolarjev. Z 1,75-odstotnim deležem je tako Ellison drugi največji lastnik Tesle. Prvi je seveda Elon Musk z 20-odstotnim deležem.

Vedno več kazalnikov sicer kaže na to, da smo že dosegli dno. Kar se mora še obrniti, je sentiment vlagateljev na najpomembnejših trgih, saj ta še vedno vztraja v območju panike.

Mihajlo Todurov
Vrednost tehnoloških delnic je do konca decembra strmo padala, v zadnjih dneh pa je opaziti silovit odboj. Alphabetove so od dna oddaljene že 35 odstotkov, Amazonove za 25 odstotkov.
Pri kriptovalutah je letos opaziti nekaj več optimizma. V zadnjem tednu sta se precej povzpeli zlasti vrednosti Litecoina in Ethra, medtem ko se je bitcoin spet zavihtel nad 4.000 dolarjev.

Od leta 1886 se je le šestkrat zgodilo, da je bilo predzadnje leto v posameznem štiriletnem predsedniškem mandatu na borzah negativno. Običajno indeksi v tistem letu močno pridobivajo: v povprečju je rast 12-odstotna. V ozadju je preprosta logika: aktualni predsednik naj bi nepriljubljene ukrepe vedno izvajal na začetku mandata, medtem ko na koncu v želji, da bi bil ponovno izvoljen (oziroma, če gre za drugi mandat, da bi bil izvoljen kandidat njegove stranke), sprejema odločitve, ki predvsem spodbujajo gospodarsko rast in s tem poganjajo navzgor delniške indekse.

Trump že porabil municijo
Za zdajšnjim predsednikom Donaldom Trumpom je polovica mandata, borze pa je navdušil predvsem s sprejetjem davčne reforme, od česar mineva leto dni. Seveda je to povzročilo veliko rast dobičkov ameriških korporacij, učinki te spodbude pa vedno bolj plahnijo. Na kakšne nove davčne ukrepe borze letos ne morejo računati, navsezadnje je Trump na novembrskih vmesnih volitvah izgubil tudi večino v predstavniškem domu. Skratka, Trump je svojo municijo verjetno že porabil, borzni bik je že močno upehan (in prav Trump bi mu lahko s kakšnimi nenavadnimi potezami zadal smrtni udarec), ob tem pa ne gre spregledati, da ameriška centralna banka krči svojo bilančno vsoto, vsak mesec za 50 milijard dolarjev.

Sentiment še vedno v območju panike
Prav strahovi, da bi utegnil Fed prehitro zaostrovati denarno politiko, so v zadnjih mesecih lanskega leta povzročili krepke padce na razvitih borzah, zraven pa je treba dodati še trgovinski spor med ZDA in Kitajsko ter geopolitično dogajanje, pravi Mihajlo Todurov (Vzajemci skupina): "Nazadnje je za napetosti poskrbel kar Trump sam, saj je samo na predbožični dan s kapitalskih trgov z enim tvitom izbrisal več denarja, kot pa je v tistem trenutku znašala tržna kapitalizacija celotnega Twitterja. V zadnjih dneh smo le dočakali umiritev razmer, čeprav ponovnega testiranja decembrskih nivojev v prihodnjih tednih še ne gre izključiti. Vedno več kazalnikov sicer kaže na to, da smo že dosegli dno. Kar se mora še obrniti, je sentiment vlagateljev na najpomembnejših trgih, saj ta še vedno vztraja v območju panike."

Vrednosti najpomembnejših kriptovalut in tedenska sprememba, 8. december ob 14. uri:


BITCOIN

+8,37 %

4.066 USD
ETHER

+12,40 %

152
XRP

+2,62 %

0,365
BITCOIN CASH+0,11 %161
EOS

+8,23 %

2,81
LITECOIN

+28,9 %

39,8

Jamie Dimon: Recesija ne grozi!
V zadnjih dneh je sicer na razvitih borzah spet opaziti več poguma. Včeraj je frankfurtski DAX30 (10.803 točk) pridobil pol odstotka, newyorški Dow Jones pa je sredi trgovanja krenil vse do 23.860 točk, kar pomeni več kot enoodstotni plus. Spet je trge premaknil Trumpov tvit, vendar v pozitivno smer. Trump je namreč poudaril, da gredo pogajanja s Kitajsko, ki so se v ponedeljek začela v Pekingu, v pravo smer. Da so bili vlagatelji decembra verjetno preveč prestrašeni (izgube v New Yorku so bile decembra skoraj devetodstotne, kar je za ta tradicionalno pozitiven mesec nezaslišano), meni tudi Jamie Dimon, prvi mož banke JP Morgan Chase. Prepričan je, da ZDA ne grozi recesija in da se bo na delniške trge kmalu spet vrnil optimizem.

Kako pogumen bo Fed?
Še naprej bo veliko pozornosti namenjene dogajanju na relaciji ZDA – Kitajska: "Kakršen koli dogovor bo pozitivno vplival na dogajanje drugod. Zanimivo bo spremljati tudi izjave vodilnih pri Federal Reserve, saj je postalo jasno, da Fedu prvotnih napovedanih dveh dvigov ključne obrestne mere verjetno letos ne bo uspelo izvesti, ker bi lahko to negativno vplivalo tako na gospodarstvo kot tudi na kapitalski trg. Zato v letošnjem letu pričakujem padec ameriškega dolarja. Umiritev razmer in morebitni padec ameriške nacionalne valute pa bi že skoraj moral v ospredje, po več letih, spet postaviti razvijajoče se države. Tako bi lahko rekli, da smo v podobnem položaju, kot smo mu bili priča v zadnjih dveh letih pred zadnjo finančno krizo," pravi Mihajlo Todurov.

Vlaganje na evropske trge podobno loteriji
Več makroekonomskih težav kot v ZDA je letos pričakovati v Evropi. Včeraj objavljeni podatek o nemški novembrski industrijski proizvodnji (padec za 1,9 odstotka v primerjavi z oktobrom, medtem ko so analitiki pričakovali 0,3-odstotno rast) vliva strah, da je največje evropsko gospodarstvo v zadnjem lanskem četrtletju doživelo padec BDP-ja. Prvi podatek o nemški gospodarski rasti v zadnjem trimesečju bo objavljen 15. januarja. "Največ neznank bomo letos videli v Evropi. Upočasnitev nemškega gospodarstva in celotnega EU-ja, dogajanje okoli brexita, dogajanje v bančnem sistemu Italije ter nejasnosti glede odnosov z Rusijo in Turčijo ... vse to bo "loterija" za vlagatelje v evropske delnice," še dodaja Todurov.

Vedno več kazalnikov sicer kaže na to, da smo že dosegli dno. Kar se mora še obrniti, je sentiment vlagateljev na najpomembnejših trgih, saj ta še vedno vztraja v območju panike.

Mihajlo Todurov