Bodo tehnološke delnice nadaljevale rekordni pohod? V zadnjem tednu je bilo opaziti umiritev strasti, Netflixove delnice, ki so v epidemiji močno pridobivale, pa so v petek (po objavi četrtletnih rezultatov) izgubile 6,5 odstotka (tečaj: 493 dolarjev). Analitiki pri švicarski banki Credit Suisse so znižali oceno delnic (z
Bodo tehnološke delnice nadaljevale rekordni pohod? V zadnjem tednu je bilo opaziti umiritev strasti, Netflixove delnice, ki so v epidemiji močno pridobivale, pa so v petek (po objavi četrtletnih rezultatov) izgubile 6,5 odstotka (tečaj: 493 dolarjev). Analitiki pri švicarski banki Credit Suisse so znižali oceno delnic (z "outperform" na "neutral") in opozorili, da v drugem polletju ne bo opaznejše rasti števila novih naročnikov. Foto: Reuters

Morda je šlo vse skupaj že predaleč in je bilo unovčevanje dobičkov več kot dobrodošlo, da se balon ne bi preveč napihnil. Netflixove delnice, ki so se v zadnje pol leta podražile za dobrih 50 odstotkov, so se tako v petek pocenile za več kot šest odstotkov, čeprav je podjetje v drugem letošnjem četrtletju več kot podvojilo dobiček (na 720 milijonov dolarjev), medtem ko so prihodki v primerjavi z istim lanskim obdobjem porasli za četrtino, na 6,2 milijarde dolarjev. Število naročnikov na storitve tega ponudnika pretočnih videostoritev se je povzpelo za 10 milijonov (na 193 milijonov). Analitiki so pričakovali boljše rezultate na tujem trgu, poleg tega se v ZDA Netflix sooča z vse večjo konkurenco. Za tretje četrtletje napoveduje Netflix le 2,5 milijona novih naročnikov, kar je pol manj od napovedi poznavalcev. Velika rast novih naročnikov, ki je bila značilna za obdobje med pandemijo, se očitno umirja.

Vrednost evra se je ob koncu tedna zvišala vse do 1,1444 dolarja. Foto: Reuters
Vrednost evra se je ob koncu tedna zvišala vse do 1,1444 dolarja. Foto: Reuters

Bitcoin "neodziven" kot nepremičnine
Ker naj bi kar nekaj tehnoloških podjetij (v naslednjih dneh bodo rezultate objavili pri Microsoftu, Intelu, Twitterju, Tesli ...) zaslužilo manj od pričakovanj trga, bi lahko indeks Nasdaq utrpel večji popravek, vprašanje pa je, kam se bo preselil denar. Delno zagotovo v obveznice, čeprav s številnimi že zdaj trgujejo pri ceni, ki pomeni negativni donos (tudi slovenska desetletna obveznica komajda še prinaša zaslužek tistemu, ki jo ima do dospetja), delno v zlato (napovedi so, da bi lahko še letos videli rekordne cene in morda tudi "napad" na mejo 2000 dolarjev), delno morda tudi v kriptovalute, pri katerih je dogajanje v zadnjem mesecu presenetljivo mirno, nihanja pa tako majhna kot pri kakšni dolgočasni obveznici ali pri nepremičninah. Bitcoin tako že nekaj časa "vegetira" v območju med 9100 in 9300 dolarjev.

Slabe novice za ameriškega potrošnika in za dolar
Po mnenju finančne družbe Nomura in nekaterih analitikov Wall Streeta se slabo piše dolarju. Ob finančnih pretresih ob koncu marca, ko so vsi hlastali za likvidnostjo, je bila ameriška valuta veliki zmagovalec, v zadnjem času pa zaradi Trumpovega neučinkovitega upravljanja zdravstvene krize izgublja vrednost. Ker se epidemija v ZDA ne umirja ‒ dnevno ima država po 72 tisoč novih okužb (vsaj dvakrat več kot ob koncu junija), naj bi dolar še izgubljal. V vse več državah zamikajo odprtje gospodarstev oziroma na novo uvajajo omejevalne ukrepe, to pa ne bo dobro vplivalo na ameriškega potrošnika. Indeks zaupanja potrošnikov, ki ga meri univerza v Michiganu, je julija že nazadoval (z 78,1 na 73,2 točke). S koncem julija bodo usahnile tudi posebne ugodnosti za številne Američane, ki so v epidemiji dobivali po 600 dolarjev tedenske pomoči.

Dow Jones (New York)26.671 točk (zadnji teden: +2,3 %)
S&P 500 (New York)3.224 točk (+1,2 %)
Nasdaq (New York)10.503 točk (-1,1 %)
DAX30 (Frankfurt)12.919 točk (+2,3 %)
Nikkei (Tokio)22.696 točk (+1,8 %)
SBITOP (Ljubljana)871 točk (+1,2 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +0,13 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +0,63 %
EUR/USD1,1436 (+1,2 %)
EUR/CHF1,0731 (+0,96 %)
bitcoin

9.140 USD (-1,3 %)

nafta brent43,18 USD (-0,4 %)
zlato

1.810 USD (+0,6 %)

evribor (šestmesečni)-0,352 %

Povpraševanje je še vedno izjemno šibko, ob šibkem povpraševanju pa tudi dodatna likvidnost bore malo pomeni. Veliko te likvidnosti za zdaj ostaja v bankah.

Marko Pahor

Na četrtkovi seji ECB-ja nobenih presenečenj
Evropska centralna banka na četrtkovi seji ni posegala v izredni pandemični program odkupovanja obveznic (PEPP), potem ko ga je junija razširila za 600 milijard (na 1350 milijard) evrov. ECB bo torej počakal in opazoval, da se izjemna likvidnost prek posojil prelije v podjetja. Za zdaj večjih učinkov še ni videti, je za Radio Slovenija povedal Marko Pahor z Ekonomske fakultete: "Povpraševanje je še vedno izjemno šibko, ob šibkem povpraševanju pa tudi dodatna likvidnost bore malo pomeni. Veliko te likvidnosti za zdaj ostaja v bankah." Neuradno naj bi evropska podjetja od 1350 milijard evrov, ki so na voljo, počrpala le polovico, časa za to pa imajo do junija 2021. Do takrat naj bi Evropa okrevala: če bo letos padec BDP-ja 8,7-odstoten, naj bi naslednje leto sledila 5,2-odstotna rast. Tudi to je za zdaj še vprašljivo, je skeptičen Pahor: "Negotovost bo stalnica vsaj do leta 2022 ali 2023."

Kitajska se je izognila recesiji
Kitajska gospodarska rast je bila v obdobju med aprilom in junijem 3,2-odstotna v primerjavi z drugim lanskim četrtletjem. Analitiki so v povprečju pričakovali le 2,5-odstotno rast, a so državne spodbude (tudi takšne, kot jih poznamo v Sloveniji v obliki turističnih bonov) prinesle močnejše okrevanje. To odraža tudi osrednji delniški indeks v Šanghaju, ki je v primerjavi z začetkom leta 15 odstotkov višje. Kitajska se je skratka izognila recesiji, ki uradno nastopi v trenutku, ko se gospodarska rast dve četrtletji zapored znižuje. V prvem četrtletju je namreč BDP v drugem največjem svetovnem gospodarstvu nazadoval za 6,8 odstotka, kar je bil najhujši padec, odkar je Kitajska leta 1992 začela voditi četrtletno statistiko. Čeprav je še vedno veliko negotovosti in prebivalci še ne trošijo toliko kot pred epidemijo (številni še vedno neradi zapuščajo svoje domove), je obuditev gospodarske rasti na Kitajskem dobra novica za ves svet, ki lahko letos, če zaupamo junijskim napovedim Mednarodnega denarnega sklada, računa s 4,9-odstotnim krčenjem gospodarstva. V ZDA bo padec BDP-ja letos 6,6-odstoten, je IMF objavil v petek.