Bi kupili delnice podjetja, ki je imelo lani milijardo izgube? Lyft, tehnološko zagonsko podjetje iz Kalifornije, ki ponuja cenovno ugodne prevoze in je konkurent Uberju, je začel kotirati na borzi Nasdaq. Delnice so sprva poskočile vse do 87 dolarjev, dan pa končale pri 78,29 dolarja, kar je skoraj devet odstotkov več kot v javni prodaji. Tržna vrednost podjetja, ki je imelo lani skoraj milijardo dolarjev čiste izgube, je s tem dosegla 26,6 milijarde dolarjev. Foto: Reuters
Bi kupili delnice podjetja, ki je imelo lani milijardo izgube? Lyft, tehnološko zagonsko podjetje iz Kalifornije, ki ponuja cenovno ugodne prevoze in je konkurent Uberju, je začel kotirati na borzi Nasdaq. Delnice so sprva poskočile vse do 87 dolarjev, dan pa končale pri 78,29 dolarja, kar je skoraj devet odstotkov več kot v javni prodaji. Tržna vrednost podjetja, ki je imelo lani skoraj milijardo dolarjev čiste izgube, je s tem dosegla 26,6 milijarde dolarjev. Foto: Reuters
V zadnjem tednu so delniški indeksi v New Yorku pridobivali. Indeks S&P se je zvišal za 1,2 odstotka, od začetka leta pa je ta indeks že za 13,1 odstotka v plusu. Morda pa so skrbi pred skorajšnjo recesijo pretirane: ameriško gospodarstvo vse od oktobra 2010 iz meseca v mesec ustvarja nova delovna mesta. Gre z naskokom za rekordni niz (101 mesec), ki se bo verjetno še podaljšal z mesecem marcem. Sveže podatke s trga dela bo ameriško ministrstvo za delo objavilo v petek. Foto: Reuters
V zadnjem tednu so delniški indeksi v New Yorku pridobivali. Indeks S&P se je zvišal za 1,2 odstotka, od začetka leta pa je ta indeks že za 13,1 odstotka v plusu. Morda pa so skrbi pred skorajšnjo recesijo pretirane: ameriško gospodarstvo vse od oktobra 2010 iz meseca v mesec ustvarja nova delovna mesta. Gre z naskokom za rekordni niz (101 mesec), ki se bo verjetno še podaljšal z mesecem marcem. Sveže podatke s trga dela bo ameriško ministrstvo za delo objavilo v petek. Foto: Reuters

Rast podžgala prijaznejša Fedova politika
Če gledamo le obdobje med 1. januarjem in 31. marcem, gre celo za najvišjo rast na Wall Streetu v uvodnem četrtletju po letu 1998. Po hudih padcih ob koncu lanskega leta (decembra so indeksi padli, kot niso že vse od velike depresije v 30. letih) je takšen razplet kar malce presenetljiv, posebej zato, ker se gospodarstva po vsem svetu ohlajajo. Ključni razlog za optimizem lahko iščemo v spremenjeni retoriki ameriške centralne banke (Fed obresti letos ne bo več višal in je, kot kaže, že končal cikel višanja obresti, ki ga je začel decembra 2015) in v spodbudnih informacijah o poteku ameriško-kitajskih trgovinskih pogajanj.

Recesijski signal na obvezniškem trgu
Vseeno je nad delniškimi trgi kar nekaj črnih oblakov. Donosnost ameriške desetletne obveznice (2,41 odstotka) je še vedno nad donosnostjo trimesečne (2,39), kar pomeni, da je krivulja donosnosti obveznic invertna. To naj bi bil zanesljiv signal, da bo recesija v letu ali dveh neizogibna. Za zdaj sicer preplaha še ne bi smelo biti, saj ameriško gospodarstvo še naprej ustvarja nova delovna mesta (in to že rekorden 101 mesec zapored), vseeno pa je malce skrb vzbujajoče, da se gospodarska rast upočasnjuje. V zadnjem lanskem četrtletju je bila v ZDA rast 2,2-odstotna, kažejo sveži podatki. To je manj od prve ocene (2,6 odstotka).

Dow Jones (New York)25.937 točk
Nasdaq (New York)7.729 točk
DAX30 (Frankfurt)11.526 točk
Nikkei (Tokio)21.205 točk
10-letne ameriške obveznice2,41 %
10-letne slovenske obveznice0,54 %
EUR/USD1,1218
EUR/CHF1,1159
bitcoin4.085 USD
nafta brent68,35 USD
zlato1.292 USD
evribor (šestmesečni)-0,228 %

Trump spet kritiziral Fed
Celoletna lanska rast je bila v ZDA 2,9-odstotna in s tem najvišja po letu 2015. Tudi Warren Buffett je v četrtek poudaril, da je ameriško gospodarstvo malce izgubilo sapo, vendar ga to ne skrbi. Spet je ponovil svojo mantro, da so ZDA za vlagatelje še naprej najboljša izbira. Predsednik Trump je medtem spet ošvrknil centralno banko, češ da je preveč zaostrovala denarno politiko: "Če Fed ne bi zviševal obresti in zniževal bilančne vsote, bi imeli večjo gospodarsko rast in višjo vrednost delniških indeksov, svetovni trgi pa bi bili v boljšem položaju," je zapisal na Twitterju.

Na borzi v Londonu za zdaj ni nobenega preplaha, čeprav nekaj podatkov kaže, da se britansko gospodarstvu tudi zaradi zmede, ki vlada ob brexitu, ohlaja. Cene hiš v Londonu so med drugim v prvem letošnjem četrtletju padle za 3,8 odstotka (v primerjavi z istim obdobjem lani), kar je največji padec po letu 2009. Foto: Reuters
Na borzi v Londonu za zdaj ni nobenega preplaha, čeprav nekaj podatkov kaže, da se britansko gospodarstvu tudi zaradi zmede, ki vlada ob brexitu, ohlaja. Cene hiš v Londonu so med drugim v prvem letošnjem četrtletju padle za 3,8 odstotka (v primerjavi z istim obdobjem lani), kar je največji padec po letu 2009. Foto: Reuters

Draghi pomagal bankam, Bayer najnižje po 2012
Pester teden so imele evropske bančne delnice. V sredo so jih podžgale besede guvernerja ECB-ja Maria Draghija, ki je na konferenci v Frankfurtu nakazal, da bo ECB poskušal omiliti posledice negativnih obrestnih mer na finančni sektor. Obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank je namreč že nekaj časa negativna (-0,40 odstotka), kar seveda nažira dobičke bank. Omenimo še dogajanje z delnicami Bayerja. Te so v četrtek, po novici, da mora Monsanto bolniku z rakom plačati 80 milijonov dolarjev odškodnine, zdrsnile tudi pod 55 evrov, kar je bil triodstotni padec in najnižja vrednost delnice po juniju 2012. Tržna vrednost Bayerja, ki je bila lani junija pred prevzemom Monsanta skoraj 87 milijard evrov, je tako znašala le še okoli 52 milijard evrov. V petek so se delnice Bayerja podražile na 57,60 evra.

Telekomove delnice so teden končale pri 66,20 evra in so v celotnem tednu pridobile poldrugi odstotek. Telekom je imel lani 34,6 milijona evrov dobička, toda skoraj polovica tega gre na račun prodaje bosanske družbe Blicnet. Prihodkov je bilo za 715 milijonov, kar je milijon manj kot leta 2017. Za letos načrtuje dobrih 30 milijonov evrov dobička. Če je Telekomova dividenda lani znašala kar 14,3 evra bruto na delnico, je predlagana dividenda za letos le 4,5 evra bruto, kar je najmanj po letu 2011. Foto: BoBo
Telekomove delnice so teden končale pri 66,20 evra in so v celotnem tednu pridobile poldrugi odstotek. Telekom je imel lani 34,6 milijona evrov dobička, toda skoraj polovica tega gre na račun prodaje bosanske družbe Blicnet. Prihodkov je bilo za 715 milijonov, kar je milijon manj kot leta 2017. Za letos načrtuje dobrih 30 milijonov evrov dobička. Če je Telekomova dividenda lani znašala kar 14,3 evra bruto na delnico, je predlagana dividenda za letos le 4,5 evra bruto, kar je najmanj po letu 2011. Foto: BoBo

Londonska borza se ne meni za kaos
Kljub negotovosti, kaj bo z brexitom, so bili tudi evropski delniški parketi zadnji teden obarvani zeleno. Londonski FTSE100 je pridobil odstotek vrednosti, frankfurtski DAX30 pa 1,4 odstotka. Velika Britanija bi morala do danes že zapustiti Evropsko unijo, a se to ni zgodilo. Zmeda je popolna, nemogoče je reči, kaj se bo zgodilo. Britanski parlament je že tretjič glasoval o sporazumu o izstopu iz EU-ja, ki ga je predlagala konservativna premierka Theresa May, in ga tudi tretjič zavrnil. Funt je posledično v petek precej zdrsnil, v primerjavi z evrom je vreden 1,1573 funta za evro, kar pa je še vedno dobre štiri odstotke več kot na začetku leta.

Tudi nafta v prvem četrtletju strmo navgor
Evro je bil zadnji teden v razponu med 1,12 in 1,13 dolarja. Vrednost švicarskega franka se je spustila pod 1,12 franka za evro, čeprav je v zadnjih dneh na deviznem trgu nekajkrat posredovala švicarska centralna banka, ki si ne želi še močnejše domače valute. Naftni trg je sredi tedna malce omajal Donald Trump, ki je spet pozval OPEC, naj zviša proizvodnjo in s tem vpliva na nižjo ceno. V prvem četrtletju se je nafta prav zaradi nižje OPEC-ove proizvodnje močno podražila, ameriška lahka nafta celo za dobrih 30 odstotkov, kar pomeni največjo četrtletno rast v zadnjem desetletju.