Dow Jones je prejšnji teden izgubil tri odstotke, v tem tednu pa je nadoknadil že lep del te izgube. Foto: Reuters
Dow Jones je prejšnji teden izgubil tri odstotke, v tem tednu pa je nadoknadil že lep del te izgube. Foto: Reuters
Mednarodna agencija za energija (IEA) pričakuje, da bo v naslednjih petih letih svetovno povpraševanje po nafti naraščalo hitreje kot ponudba držav članic Opeca. Foto: Reuters

V ponedeljek se je Dow Jones povzpel za 336 točk oziroma za 1,37 odstotka, na 24.875 točk (tu se je sukal tudi včeraj). Okrog triodstotna podražitev delnic Caterpillarja in Harley-Davidsona (obe podjetji bi uvedba carin zaradi povračilnih ukrepov močno prizadela) so poskočile za okrog tri odstotke, kar nakazuje prepričanje večine vlagateljev, da bo imel Trump preveč nasprotnikov, da bi lahko uresničil svoje grožnje. Ameriški predsednik sicer predlaga, da bi carine na uvoz jekla znašale 25 odstotkov, na uvoz aluminija pa 10 odstotkov. Mnogi svetovni voditelji so Trumpa posvarili pred začetkom trgovinske vojne, negativno so se prejšnji teden odzvali tudi delniški trgi, saj je newyorški Dow Jones v četrtek zanihal za 586 točk navzdol, v celotnem prejšnjem tednu pa je izgubil tri odstotke.

V Nemčiji se končuje brezvladje
V Evropi ta teden na gibanje indeksov vplivajo tudi politični dogodki. V Frankfurtu je smer navzgor, saj je DAX30 v ponedeljek pridobil poldrugi odstotek, včeraj pa še nekaj dodatnih točk. "Nemški politiki so vendarle končali pet mesecev trajajočo negotovost o oblikovanju nove vlade, kar je bilo sicer v Nemčiji najdaljše brezvladno obdobje v povojnem času. Prav tako so si opomogle italijanske delnice, ki so po ponedeljkovem padcu zaradi presenetljivih volilnih rezultatov že nadoknadile vso izgubo. Kot pričakovano, na volitvah nobena stranka ni dosegla 40 odstotkov, da bi lahko sama oblikovala vlado. Tako bo verjetno minilo precej časa, preden se med zmagovitimi strankami doseže konsenz o sestavi nove vlade, kar pa za Italijo ni nič novega, saj je to že doživelo 65 prejšnjih vlad v zadnjih 70 letih," nam je povedal analitik, ki ni želel biti imenovan.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi 6. marca:


INTEREUROPA

+7,14 %

2,10 EUR
KRKA

+0,71 %

57,00
ZAV. TRIGLAV+0,63 %31,80
PETROL+0,59 %341,00
TELEKOM

+0,48 %

83,00
LUKA KOPER

-0,33 %

30,60
SAVA RE-0,59 %16,90
GORENJE

-1,14 %

5,20

V četrtek zasedanje ECB-ja
V Italiji so delnice v ponedeljek padle na polletno dno, največ, tri odstotke, pa je izgubil bančni sektor. Spet se pojavljajo strahovi, kako bo Italija obvladala svoj velik javni dolg, ki predstavlja 130 odstotkov BDP-ja, banke pa so v tej zgodbi vključene s 345 milijardami evrov. Donosnost 10-letne italijanske obveznice se je povzpela na 2,11 odstotka, kar je največ po oktobru. V prihodnjih dneh bodo oči vlagateljev uprte tudi v četrtkovo zasedanje Evropske centralne banke, kjer pa se ne pričakuje sprememba že postavljenih smernic, utegne pa ECB zvišati svoje zadnje napovedi o pričakovani rasti inflacije in BDP-ja. Da bo Mario Draghi do konca leta opustil program kvantitativnega sproščanja, v okviru katerega bo centralna banka skupno odkupila za 2500 milijard evrov v obveznic, se zdi že skoraj gotovo.

Ripple zaradi znanih namigov strmo navzgor
Bitcoin je ta teden pri 11.700 dolarjih skoraj dosegel enomesečni vrh, čeprav je ekonomist Kenneth Rogoff s Harvarda posvaril, da je večja verjetnost, da bo bitcoin čez deset let vreden 100 kot pa 100 tisoč dolarjev. Rogoff meni, da bodo ceno bitcoina zbile predvsem vlade s prizadevanji za čim večjo regulacijo trga. Največja rast med pomembnejšimi kriptovalutami je v ponedeljek uspela ripplu, saj se je zavihtel do 1,07 dolarja (a nato spet zdrsnil na 0,90 dolarja). Vzrok za nenaden naval kupcev so bila ugibanja, ali bo ameriška borza Coinbase, kjer se trguje le z bitcoinom, bitcoin cashem, ethereumom in litecoinom, medse sprejela tudi ripple. Takšne špekulacije so bile na trgu že decembra, ko je vrednost rippla divje naraščala in na začetku leta dosegla 3,84 dolarja.

Presežna ponudba nafte naj bi sčasoma izpuhtela
Cena nafte se je v torek povzpela peti dan zapored, za 159-litrski sod brenta je bilo treba plačati tudi več kot 66 dolarjev, potem ko je dolar zdrsnil za približno pol odstotka (za evro je treba plačati več kot 1,24 dolarja). Mednarodna agencija za energija (IEA) pričakuje, da bo v naslednjih petih letih svetovno povpraševanje po nafti naraščalo hitreje kot ponudba držav članic Opeca. Na strani ponudbe vedno večjo vlogo igrajo ZDA. Proizvodnja je v novembru dosegla 10,057 milijona sodov, kar je nov mesečni rekord. Prejšnji (10,044 milijona) je še iz novembra 1970. ZDA so s tem na vrhu največjih svetovnih proizvajalcev vsaj začasno prehitela Savdsko Arabijo. Decembra naj bi po prvih podatkih ameriška proizvodnja nafte spet zdrsnila pod 10 milijonov sodov.