Tržna kapitalizacija je tako včeraj zdrsnila na 1,2 bilijona dolarjev, kar je najmanj od začetka leta. Bitcoin je navzdol prebil psihološko pomembno mejo 30 tisoč dolarjev in pogledal tudi pod 29 tisoč dolarjev, kar pomeni, da je izbrisana vsa letošnja rast. Padec pod 30 tisoč bi lahko sprožil nadaljnje panične razprodaje. V prvih mesecih letošnjega leta je bil bikovski trend izrazit, bitcoin je sredi aprila dosegel skoraj 65 tisoč dolarjev, zdaj pa je izgubil že polovico vrednosti. A to ni nič novega za ta vznemirljivi segment trga, bilo je namreč že kar nekaj popravkov, ko je cena zgrmela za 80 odstotkov in več navzdol. Dogajanje v zadnjih dveh mesecih je zelo boleče za tiste, ki so vstopili na vrhuncu evforije, precej manj pa za vse, ki so bitcoin kupovali lani. V zadnjih 12 mesecih je namreč njegova cena še vedno več kot 200 odstotkov višja.

Kitajske oblasti nad rudarje
Kljub opozarjanju, da je šlo vse skupaj predaleč, je popravek marsikoga ujel nepripravljenega. Pod vtisom številnih novic o prednostih tehnologije veriženja blokov in o revoluciji v finančnem sistemu, pa da gre šele za začetek razcveta, so nekateri preslišali opozorila, da vstopajo v tvegano naložbo, in so – stavili preveč. Bitcoin zdaj sesuvajo predvsem kitajski regulatorji, ki so se zdaj lotili tudi rudarjev (65 odstotkov bitcoinov je zaradi nizkih stroškov električne energije prirudarjenih prav na Kitajskem) in jim želijo preprečiti njihovo dejavnost. Vse to vlagatelje odvrača od novih vlaganj v ta segment. V junijski anketi banke JPMorgan je tretjina velikih vlagateljev menila, da gre pri bitcoinu za tako imenovani podganji strup (rat poison). Že pred tremi leti je namreč legendarni Warren Buffet bitcoin poimenoval podganji strup na kvadrat.

Odboj bitcoina blagodejen za borzo Nasdaq
Trgovanje z bitcoinom je bilo včeraj zelo volatilno, po padcu pod 29 tisoč dolarjev je sledila rast nad 33 tisoč, kar ni ostalo neopaženo na newyorški borzi Nasdaq, kjer je istoimenski indeks postavil nov rekord. Kakšen je trenuten sentiment na delniških trgih, smo vprašali Aleša Lokarja (Generali Investments). Je poleti pričakovati popravek? "Korekcija bi bila zdrava, že daljše obdobje je ni bilo, nekateri vlagatelji pa bi radi tudi pobrali lepe dobičke. Poletni meseci že tradicionalno prinašajo manjšo likvidnost, dopusti so, dnevnih trgovcev, ki so med karantenami s trgovanjem preganjali svoj dolgčas, bo manj. Če gledamo posamezne sektorje, se mi zdi, da bi lahko imele večji potencial delnice iz informacijske tehnologije. Znova se nakazuje rotacija v IT-zgodbo, kjer je rast dobičkov neodvisna od pokoronskega odboja gospodarstva."

Popravek verjeten, a to ne bi smelo povzročiti panike
Morebiten popravek seveda ne pomeni, da bi morali vlagatelji zdaj na silo prodajati tvegane naložbe, tudi začasno višja inflacija ne bi smela bistveno spremeniti zgodbe. "Panika ni potrebna, tudi pri inflaciji se mi zdi, da bo še kakšen mesec ali dva visoka, potem pa se bo umirila. Na dolgi rok tako in tako nihče ne ve, kaj bo. Fed zadnje čase sicer malce nerodno komunicira, prejšnji teden je napovedal potencialni dvig obresti v 2. polovici 2023, a do tam je še daleč. Zadnji teden smo videli precejšnje premike na obvezniških trgih, predvsem to velja za dolge ameriške obveznice. To vnaša nekaj nemira, a za zdaj menim, da se ne dogaja nič pretresljivega," še pravi Aleš Lokar, pri čemer ima v mislih, da je Fed prejšnji teden napovedal, da bo obresti začel zviševati leto prej – leta 2023 namesto leta 2024.