V New Yorku je bil teden krajši, saj je bil v četrtek praznični zahvalni dan, v petek pa so trgovanje sklenili predčasno, pri čemer so imeli posredniki s seboj svoje otroke (
V New Yorku je bil teden krajši, saj je bil v četrtek praznični zahvalni dan, v petek pa so trgovanje sklenili predčasno, pri čemer so imeli posredniki s seboj svoje otroke ("bring-your-kids-to-work day"), ki so se spoznavali z zakonitostmi trgovanja. Foto: Reuters

"Umirjanje inflacije, manj agresiven Fed in nižje cene nafte bi lahko predstavljali tisti katalizator, ki bi lahko decembra nagradili vlagatelje na borznih trgih, če bi ob tem videli še zamrznitev konflikta med Rusijo in Ukrajino, kot se v zadnjih dnevih vedno bolj špekulira, pa bi lahko december postregel z eno višjih prednovoletnih rasti. Ne glede na razplet geopolitične situacije na evropskih tleh decembra ne pričakujem negativnih gibanj, razen v primeru dogodka 'črnega laboda', kot je bil za kripto zlom menjalnice FTX," nam je povedal Mihajlo Todurov iz družbe SmartMoney Solutions.

Čeprav so delniški trgi to jesen močno okrevali (Dow Jones je bil v petek že 19,975 odstotka nad vrednostjo s 13. oktobra in je, če zaokrožimo na 20, že v bikovskem trendu), pa bi bilo drzno trditi, da bo zdaj smer le še navzgor. Vseeno večina analitikov meni, da bo december verjetno prinesel nadaljevanje rasti delniških tečajev. Foto: Reuters
Čeprav so delniški trgi to jesen močno okrevali (Dow Jones je bil v petek že 19,975 odstotka nad vrednostjo s 13. oktobra in je, če zaokrožimo na 20, že v bikovskem trendu), pa bi bilo drzno trditi, da bo zdaj smer le še navzgor. Vseeno večina analitikov meni, da bo december verjetno prinesel nadaljevanje rasti delniških tečajev. Foto: Reuters

Dow Jones bi lahko decembra izbrisal vse letošnje izgube
V mesecu decembru je na Wall Streetu praviloma veselo razpoloženje, povprečni pribitek, merjeno s širšim indeksom S & P 500, je 1,6-odstoten, kar je največ med vsemi meseci (najslabši mesec je september s povprečno 0,7-odstotnim padcem). Če bi december res prinesel nadaljnjo rast, bi indeksi še bolj zmanjšali letošnje izgube, Dow Jones bi morda lahko celo splezal v zeleno območje (trenutno je dobrih pet odstotkov nižje kot ob vstopu v leto 2022). Veliko bo odvisno od Feda in njegovega zasedanja sredi decembra, trenutno trgi verjamejo, da po štirih zaporednih višanjih obresti za 75 bazičnih točk zdaj sledi "le" še dvig za 50 bazičnih točk.

Inflacija se v ZDA umirja
Kje Fed vidi napredek, da je njegovo stališče postalo malce manj jastrebje? Todurov: "Podatki kažejo, da se bo rast stopnje inflacije umirila. Večji dvigi obresti bi lahko tudi ogrozili stabilnost ameriškega gospodarstva. Trg dela je, navkljub vedno več odpuščanjem, še vedno robusten, morebiten preobrat pa bi lahko vodil celo v recesijo. Dvigi obrestnih mer se že poznajo na ameriškem nepremičninskem trgu, saj so v ZDA oktobra zaznali že deveti zaporedni mesec upada prodaj rabljenih nepremičnin, saj si teh zaradi višjih obrestnih mer številni potencialni kupci ne morejo več privoščiti. Cene nepremičnin so se kljub temu zvišale."

Streznitev bi lahko prišla ob začetku objave poslovnih rezultatov za zadnje letošnje četrtletje, ki bi lahko razkrili oz. preusmerili pozornost na težave, ki jih imajo številna podjetja s servisiranjem obstoječih dolgov.

Mihajlo Todurov (SmartMoney Solutions)

Streznitev ob objavi rezultatov zadnjega četrtletja?
Po veselem decembru bi se lahko nad trge hitro spet zgrnili črni oblaki. "Streznitev bi lahko prišla ob začetku objave poslovnih rezultatov za zadnje letošnje četrtletje, ki bi lahko razkrili oz. preusmerili pozornost na težave, ki jih imajo številna podjetja s servisiranjem obstoječih dolgov. Pričakovati je nadaljevanje rasti števila stečajev podjetij, povezanih z nezmožnostjo servisiranja dolgov. Bonitetne agencije pričakujejo, da bo trend v ZDA dosegel vrh proti koncu poletja 2023. Na tem mestu velja poudariti, da je zdaj potrebne več previdnosti pri posojanju denarja, saj imajo podjetja ob nižjih prihodkih manj manevrskega prostora pri servisiranju dolga, s čimer se tveganje, ki ga sprejmete, krepko poveča," je še dodal Mihajlo Todurov.

Dow Jones (New York)34.347 točk (tedenska sprememba: +1,8 %)
S & P 500 (New York)4.026 točk (+1,5 %)
Nasdaq (New York)11.226 točk (+0,7 %)
DAX30 (Frankfurt)14.541 točk (+0,8 %)
Nikkei (Tokio)28.346 točk (+1,4 %)
SBITOP (Ljubljana)1.066 točk (-3,0 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +3,41 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +3,68 %
dolarski indeks106,0 (-0,9 %)
EUR/USD1,0405 (+0,8 %)
EUR/CHF0,984 (-0,2 %)
bitcoin16.500 USD (+2,2 %)
nafta brent83,95 USD (-4,4 %)
zlato1.756 USD (+0,3 %)
evribor (šestmesečni; trimesečni)2,368 %; 1,908 %
Za kriptotržišče je letošnje leto obupno: centralne banke so s krepkim zviševanjem obrestnih mer znižale željo po tveganju vlagateljev, kar je že na začetku leta ohladilo trg, nato je sledil zlom projekta Terra, propad Celsiusa in nazadnje še FTX-a. Tržna kapitalizacija vseh kriptovalut se je s treh bilijonov dolarjev spustila na 800 milijard. Tudi tednik The Economist je poku kriptobalona posvetil precej pozornosti in ugotavlja, da čeprav tehnologija veriženja blokov prinaša dobrodošle novosti (hitrejše, cenejše in učinkovitejše transakcije), je ob vseh aferah videti, kot da je ta industrija namenjena le še prevaram in špekulacijam. Foto: The Economist
Za kriptotržišče je letošnje leto obupno: centralne banke so s krepkim zviševanjem obrestnih mer znižale željo po tveganju vlagateljev, kar je že na začetku leta ohladilo trg, nato je sledil zlom projekta Terra, propad Celsiusa in nazadnje še FTX-a. Tržna kapitalizacija vseh kriptovalut se je s treh bilijonov dolarjev spustila na 800 milijard. Tudi tednik The Economist je poku kriptobalona posvetil precej pozornosti in ugotavlja, da čeprav tehnologija veriženja blokov prinaša dobrodošle novosti (hitrejše, cenejše in učinkovitejše transakcije), je ob vseh aferah videti, kot da je ta industrija namenjena le še prevaram in špekulacijam. Foto: The Economist

Dow Jones skoraj že v bikovskem trendu
V zadnjem tednu je Dow Jones pridobil 1,8 odstotka in se povzpel najvišje po aprilu. Od 13. oktobra, ko je bil na letošnjem dnu, se je odbil že za 19,975 odstotka, če pri izračunu upoštevamo najvišjo petkovo točko 34.386. Tudi preostali naložbeni razredi so okrevali, izjema je le nafta, katere ceno so oklestile rekordno visoke okužbe na Kitajskem, in načrti Zahoda, da določi cenovno kapico na rusko nafto. Cene črnega zlata so zdaj približno tam, kot so bile lani ob koncu novembra, so pa, zanimivo, v tem 12-mesečnem obdobju energetske delnice v povprečju poskočile kar za slabih 70 odstotkov. Bitcoin je v torek pri 15.480 dolarjih dosegel dveletno dno, nato pa malce okreval in je zdaj tisoč dolarjev višje. Osrednje vprašanje ostaja, ali bo propad menjalnice FTX povzročil še kakšno padlo domino in kako bi lahko države z večjo regulacijo zadušile trg.

"Igra z obarvanim zrakom"
Zakaj ni pristaš ne kriptovalut ne superiornosti tehnologije veriženja blokov, je v zelo kritičnem zapisu v časopisu Dnevnik poudaril ekonomist Jože P. Damijan: "Iz dveh razlogov. Prvič, za kriptovalutami ni nobenega kritja, so zgolj on-line računalniška igrica z multiplimi igralci, ki se igrajo z obarvanim zrakom, katerega vrednost poganjajo špekulacije z eno izmed umetnih, virtualnih dobrin, ki so si jo izmislili podjetni mladinci, da bi ekspresno obogateli. Kripto je Ponzijeva shema po svojem dizajnu. In drugič, za kriptovalutami ni ničesar razen algoritmov in abnormalno energetsko potratne tehnologije veriženja blokov za njihovo ustvarjanje in ohranjanje."

David Solomon se ni zmotil

Pred letom dni, ko je Wall Street podiral rekorde, je David Solomon, prvi mož banke Goldman Sachs, opozoril, da finančni trgi niso pripravljeni na morebitno hitrejše zaostrovanje denarne politike, da je pohlepa veliko preveč in da takšno stanje ne more dolgo trajati. Če pustimo vnemar, da je, vsaj kar se tiče pohlepa, omenjena banka tudi del problema, je imel Solomon še kako prav, saj smo letos videli najhitrejše zaostrovanje denarne politike v zadnjih štirih desetletjih.