Kar osem dni zapored je do petka pridobival newyorški indeks S&P 500, od tega je zadnjih šest dni postavljal tudi nove in nove rekorde, v petek pa se je njegova vrednost vendarle malenkost znižala, potem ko je sveže poročilo o ameriškem trgu dela, ki ga ministrstvo za delo tradicionalno objavi vsak prvi petek v mesecu, pokazalo, da je ameriško gospodarstvo septembra izgubilo neto 33 tisoč delovnih mest. Foto: Reuters
Kar osem dni zapored je do petka pridobival newyorški indeks S&P 500, od tega je zadnjih šest dni postavljal tudi nove in nove rekorde, v petek pa se je njegova vrednost vendarle malenkost znižala, potem ko je sveže poročilo o ameriškem trgu dela, ki ga ministrstvo za delo tradicionalno objavi vsak prvi petek v mesecu, pokazalo, da je ameriško gospodarstvo septembra izgubilo neto 33 tisoč delovnih mest. Foto: Reuters
Vrednost evra je v petek zdrsnila pod 1,17 dolarja in je bila najnižja v zadnjih sedmih tednih. Foto: Reuters
Ker je v ospredju spet vprašanje, ali se bo trg hitro znebil presežne ponudbe, se je cena nafte, ki je bila prejšnji teden na letošnjem vrhu, precej znižala. Foto: Reuters

Ekonomisti so napovedovali, da je bilo septembra ustvarjenih neto 90 tisoč delovnih mest, v resnici pa je največje gospodarstvo sveta prejšnji mesec izgubilo 33 tisoč delovnih mest, kar je predvsem posledica dveh uničujočih orkanov (Harvey, Irma). Sveže poročilo o trgu dela je imelo vseeno kar nekaj pozitivnih plati. Stopnja brezposelnosti se je znižala na 4,2 odstotka, kar je 16-letno dno, povprečna urna postavka pa se je zvišala s pol odstotka (največja mesečna rast letos), kar je za tako potrošniško usmerjeno družbo seveda pozitivno. A vseeno, prvo krčenje števila delovnih mest v zadnjih sedmih letih je pustilo sledi na newyorških borzah. Delniški indeks S&P 500 (2.549 točk) je v petek prekinil osemdnevni pozitivni niz (najdaljšega po letu 2013), a se znižal le za 0,11 odstotka. Prav tako se je končal šest dni dolg niz (najdaljši po letu 1997), ko je S&P nenehno postavljal rekordne vrednosti.
Malo novih IPO-jev v ZDA
Čeprav Wall Street tudi letos (bikovski trend traja že od marca 2009, torej osem let in pol) postavlja nove in nove rekorde, pa usiha zanimanje za javne prodaje delnic (IPO). Lani je bilo borznih debijev v New Yorku le 105, kar je najmanj po finančni krizi. Letos kaže bolje, številka je že presegla lansko, v celotnem letu pa naj bi bilo 150 javnih prodaj delnic, kar je še vedno podpovprečno. Za primerjavo: v rekordnem letu 1996 je bilo kar 624 novih podjetij, ki so delnice uvrstila na borzo. Precej je upadlo tudi število vseh ameriških podjetij, ki kotirajo na borzi. Leta 1996 jih je bilo več kot 8000, lani le 4330. Nenavadno, saj je prav za ZDA vedno veljajo, da podjetja svež kapital raje kot na banki poiščejo na borzi, torej z izdajo delnic.
Uber v javno prodajo delnic do leta 2019
Težav se zaveda tudi Jay Clayton, prvi mož ameriške agencije za trg vrednostnih papirjev (SEC), ki je že pred pol leta izjavil: "Očitno je, da je delniški trg za podjetja postal manj privlačen, zaradi česar imajo manjši vlagatelji omejene možnosti investiranja." Clayton želi zato poenostaviti postopek IPO-jev in s tem zvišati zanimanje podjetij. Vlagatelji bi si najbolj želeli, da bi se za javno prodajo delnic odločil Uber, vendar tega ni pričakovati prav kmalu. Upravni odbor se je prav na začetku tega tedna obvezal, da bo to storil do leta 2019. Uberju se ne mudi, njegov obetaven poslovni model so prepoznali že številni vlagatelji, tako da je Uber med letoma 2010 in 2016 na različne načine zbral skoraj 13 milijard dolarjev.
"Čakati na borzni zlom utegne biti drago"
Frankfurtski DAX30 je imel zadnji teden "zmenek" z novo tisočico, 13 tisoč točkami, a se ni izšlo. Do zgodovinskega mejnika je v petek zmanjkalo le sedem točk. DAX30, v katerega je vključenih 30 elitnih nemških podjetij, je v primerjavi z marcem 2009 triinpolkrat višje. "Doživljamo enega najdaljših gospodarskih in borznih vzponov," komentirajo pri DZ Bank in dodajajo: "Čakati na zlom bi utegnilo biti drago, saj so razmere na trgih še naprej zelo pozitivne." Skratka, rast tečajev ne temelji na evforiji, ampak na globalnem konjunkturnem valu. Da se monetarna politika zaostruje, naj bi bilo za zdaj zanemarljivo. Čeprav je evro v primerjavi z dolarjem od začetka leta višje za več kot 10 odstotkov, kar zmanjšuje dobičke izvoznikov, so nemška podjetja dobičke povišala najbolj v zadnjih šestih letih.

Dow Jones (ZDA)

22.773 točk

Nasdaq (ZDA)

6.590
DAX30 (Frankfurt)12.955
Nikkei (Tokio)20.690
10-letne am. obvezn.

donos: 2,37 %

10-letne slov. obv.donos: 0,98 %
EUR/USD

1,1734

EUR/CHF

1,1485

bitcoin

4.430 USD

nafta brent55,73 USD
zlato

1.276 USD

euribor (6-mesečni)-0,273 %

Borza v Madridu odreagirala na katalonski referendum
Med trgi, ki niso sledili optimizmu zahoda, je bil zadnji teden opazen predvsem Madrid. Po referendumu v Kataloniji je indeks Ibex zlasti v sredo občutno izgubljal (triodstotni padec je največji v 15 mesecih) in je od zgodovinskega vrha oddaljen že 15 odstotkov. Največ so izgubljale bančne delnice, na udaru so bile predvsem tiste banke, ki so najbolj izpostavljene do Katalonije. Nekaj nervoze je bilo opaziti tudi na obvezniških trgih, saj je donosnost španske desetletne obveznice porasla na 1,73 odstotka, kar je največ v zadnjih treh mesecih. Analitiki pri francoski banki Societe Generale so strankam svetovali, naj se izogibajo madridskega delniškega trga, v isti analizi pa kontradiktorno dodali, da je izpostavljenost podjetij, ki sestavljajo Ibex 35, minimalna. Banco Santander, ki ima največjo utež v Ibexu, je lani dvakrat večji dobiček kot v Španiji ustvarila v Latinski Ameriki.
Skoraj petodstoten tedenski padec nafte
Nafta je v zadnjem tednu doživela kar korenit popravek navzdol. Če je bilo treba za 159-litrski sod brenta prejšnji teden plačati skoraj 60 dolarjev, je v petek cena zdrsnila na 55,11 dolarja. Za ameriško lahko nafto je treba spet plačati manj kot 50 dolarjev, tedenska izguba pa je bila 4,5-odstotna, kar se ni zgodilo več kot pol leta. Spet se pojavljajo pomisleki, ali se bosta ponudba in povpraševanje kmalu uravnotežila. Podatki ameriške vlade kažejo, da se je ameriški izvoz surove nafte povzpel na rekordnih skoraj dva milijona sodov dnevno. Ob koncu tedna je na nižjo vrednost vrednost črnega zlata vplival tudi močnejši dolar. Za evro je bilo treba v nekem trenutku plačati le še 1,1669 dolarja. Po objavi svežih podatkov z ameriškega trga dela se je namreč zaradi precejšnje rasti plač zvišala verjetnost, da bo Fed decembra zvišal obrestno mero Fed funds.
Viberate na voljo celotni kriptojavnosti
Na trgu kriptovalut je po stresnem septembru opaziti več stabilnosti. Bitcoin je vreden približno 4.430 dolarjev in je tako le še dobrih deset odstotkov pod rekordno vrednostjo. Vrednost ethereuma, ki je po tržni kapitalizaciji takoj za bitcoinom, se je učvrstila nad 300 dolarji, medtem ko je ripple na tedenski ravni poskočil za skoraj 20 odstotkov. V petek se je začelo trgovanje z Viberetom. Potem ko je bila na začetku cena nad 0,30 dolarja, je v noči na soboto zdrsnila pod 0,15 dolarja. Kljub 50-odstotni pocenitvi (v prvih dneh trgovanja z novimi žetoni so takšna nihanja pravzaprav stalnica) je Viberate še vedno približno 50 odstotkov višje, kot je bila cena v ICO-ju. Spomnimo, da gre za uspešno slovensko zgodbo - ljubljansko podjetje razvija platformo za povezovanje glasbenikov in je nekakšen glasbeni Airbnb. Prejšnji mesec je v ICO-ju (prva ponudba kriptokovancev) v manj kot petih minutah Viberate zbral več kot 10 milijonov dolarjev.