Inflacija se v razvitih gospodarstvih znižuje (Kitajska se celo spoprijema z deflacijskimi pritiski), brezposelnost ostaja zelo nizka, ameriška gospodarska rast pa je bila v tretjem četrtletju kar 4,9-odstotna. Le kdo bi pred kakšnim letom dni upal verjeti v takšen scenarij? Finančna ministrica ZDA Janet Yellen sicer trdi, da so visoke obresti znak robustnosti svetovnega gospodarstva, a v resnici so razlog za skrb. Rast bi se lahko zelo hitro izpela, piše The Economist. Potrošniki bodo (ker prihrankov iz časov epidemije kmalu ne bo več) previdnejši, podjetja prav tako (številna so sicer v času rekordno nizkih obresti posojila jemala po izredno ugodni ceni, a ko bo treba po nova posojila, bodo v težavah), da o državah sploh ne govorimo. Zgovoren je podatek, da so se ZDA po izbruhu epidemije pri 30-letni obveznici zadolževale po 1,2-odstotni obrestni meri, zdaj pa je zahtevana donosnost petodstotna. Ali pa japonski primer: lani je država pri samo 0,8-odstotni zahtevani donosnosti dolgoročne obveznice iz proračuna namenjala kar osem odstotkov samo za poplačilo obresti. Predstavljajte si, kakšen je lahko znesek, ko vlagatelji za obveznice zahtevajo dvakrat višjo donosnost.

V četrtek na Wall Streetu končan najdaljši pozitiven niz zadnjih dveh let
Veliko pozornosti zato udeleženci finančnih trgov namenjajo besedam guvernerjev centralnih bank. Jerome Powell iz ameriškega Feda je v četrtek dejal, da Fedovi uradniki še niso prepričani, da so obrestne mere že dovolj visoko za umiritev ​​inflacije. Se torej Fed po leto in pol dolgi kampanji močnega zaostrovanja denarne politik še ni upehal? Mar obrestna mera v razponu med 5,25 in 5,50 odstotka res še ni dovolj visoka in se Fed ne zaveda, kako hitro lahko ameriško gospodarstvo, pa čeprav se trenutno zdi zelo robustno, zdrsne v recesijo? Te skrbi, vključno z ne preveč uspešno dražbo ameriških 30-letnih obveznic, so v četrtek prekinile osemdnevni pozitivni niz indeksa S & P 500 (in devetdnevnega indeksa Nasdaq) – gre za najdaljši takšen niz v zadnjih dveh letih –, toda že v petek je bila smer na Wall Streetu spet navzgor. V celotnem tednu je S & P 500 pridobil 1,3 odstotka, tehnološki Nasdaq pa 2,4 odstotka.

"T-Bill and chill"
Trenutne projekcije sicer kažejo, da Fed na decembrski seji ne bo dodatno zviševal obrestne mere in da bo prihodnje leto malo pozneje (julija?) začel nov cikel rahljanja denarne politike. Ker bodo obrestne mere na visokih ravnih vztrajale dlje časa, kot so vlagatelji menili še pred nekaj meseci, številni spreminjajo svoje naložbene odločitve in dajejo prednost "dolgočasnim" naložbam, kot so obveznice in zakladne menice, ki so kar naenkrat privlačne, saj ponujajo tudi petodstotni letni donos. Kot poroča družba Vanda Research, je bil v ZDA v zadnjem tednu ETF-sklad, ki ima v portfelju zakladne menice (SPDR Bloomberg Barclays 1-3 Month T-Bill), tretji najbolj trgovan med vsemi, neto prilivi pa so bili v posameznih dnevih tako visoki, kot še nikoli v skoraj desetletju, odkar družba izračunava neto prilive. Skratka, kot bi rekli Američani, "T-Bill and chill" – kupi zakladne menice in se sprosti. Solidna donosnost (vsaj v ZDA malce višja od trenutne inflacije) je namreč zagotovljena.

Prosti petki iz napačnega razloga
In kako trenutno stanje na finančnih trgih vidi Luka Gubo iz družbe Equito? "Po eni strani so delnice največjih podjetij, predvsem ameriških, še vedno pri svojih rekordnih vrednostih, približno 50 odstotkov višje kot pred dvema letoma, medtem ko so cene delnic drugje po svetu v preteklih dveh letih le v rahlem plusu ali celo v izgubi. Razloge analitiki sicer iščejo v boljšem makroekonomskem okolju v ZDA, kjer je realna gospodarska rast presenetljivo stabilna, hkrati pa je stopnja brezposelnosti še vedno zelo nizka. V Evropi so precej večje težave, kjer se predvsem industrija v Nemčiji in posledično tudi drugje hitro ohlaja, nekatera slovenska podjetja imajo toliko manj naročil, da imajo zaposleni petke kar proste. Kako bo ta upočasnitev gospodarstva vplivala na finančne trge, predvsem po hitri rasti obrestnih mer, ki še dodatno pritiskajo na podjetja in tudi potrošnike, je težko predvideti, jasno je le, da so posledično tveganja večjih popravkov cen trenutno povišana. Bodo pa delnice na evropskih trgih kmalu postale privlačne, sploh ob popravku navzdol. Spomnimo se reka Rothschilda: "the time to buy is when there's blood in the streets" (čas za nakupe je takrat, ko je kri na ulicah).

Eksplozivna rast solane, je na pragu tega tudi bitcoin?
Na trgu kriptovalut je medtem vse bolj vroče, saj so številni altkovanci v zadnjem tednu močno porasli, predvsem solana, tako da je cena včeraj segla nad 60 dolarjev (+50 % v enem tednu). Eter je po novici, da je BlackRock vložil prošnjo za ETF-sklad na promptno ceno etra, v četrtek prvič po aprilu spet presegel 2000 dolarjev, tudi bitcoin pridobiva in je vreden okrog 37 tisoč dolarjev. Bloomberg je poročal, da se je v četrtek odprlo osemdnevno okno, v katerem ima SEC čas, da odobri 12 prošenj za ETF-sklade na promptno ceno bitcoina, vključno z Grayscalovim skladom GBTC. Tudi če odobritve ne bo v tem roku, je zelo velika verjetnost, da bo SEC "popustil" v naslednjih dveh mesecih, veliko vprašanje pa je, kako bo to vplivalo na ceno bitcoina in kriptovalut. Michael Saylor, ki je pri kriptovalutah vedno bikovsko razpoložen, meni, da bi to vsaj podvojilo povpraševanje po bitcoinu, posledično bi šla seveda cena BTC-ja močno navzgor.

Po optimističnem scenariju cena do 150 tisoč
Zelo optimističen je tudi Gautam Chhugani, analitik družbe Bernstein, ki napoveduje, da bi SEC-ova odobritev ceno bitcoina lahko dvignila vse do 150 tisoč dolarjev, saj bi se v te ETF-sklade prelilo do 10 odstotkov ponudbe bitcoina. Številni mali vlagatelji bi namreč na ta način imeli priročno naložbo, da se izpostavijo bitcoinu, ne da odpirajo račun na kriptomenjalnicah, ki niso podvržene takšni regulativi kot Wall Street. Bolj črnogledi pa so pri banki JPMorgan. Zapisali so, da je rast, ki jo spremljamo v zadnjih tednih, pretirana in da odobritev trgovanja z ameriškimi ETF-skladi na promptno ceno bitcoina (ETF-skladi na terminske pogodbe že nekaj časa obstajajo) v resnici ne bi privabila kaj dosti svežega kapitala. Poleg tega, pravijo pri JPMorganu, je razpolovitev bitcoina ("halving"), ki se bo zgodila aprila 2024, že vgrajena v njegovo trenutno vrednost.