Dow Jones je v zadnjem tednu pridobil 4,25 odstotka (največ po novembru 2016), širši indeks S&P 4,3 odstotka (največ po januarju 2013) in tehnološki Nasdaq 5,31 odstotka (največ po decembru 2011). Četrtek je bil najboljši dan tedna. Dow Jones je na krilih Boeingovih delnic poskočil za dobrih 300 točk, krepko čez odstotek se je zvišala tudi vrednost indeksa Nasdaq, ki so ga navzgor potisnile zlasti delnice Amazona, Netflixa in Alphabeta. Oba indeksa sta se povzpela nad 50-dnevno drseče povprečje, kar je pozitiven signal. Foto: Reuters
Dow Jones je v zadnjem tednu pridobil 4,25 odstotka (največ po novembru 2016), širši indeks S&P 4,3 odstotka (največ po januarju 2013) in tehnološki Nasdaq 5,31 odstotka (največ po decembru 2011). Četrtek je bil najboljši dan tedna. Dow Jones je na krilih Boeingovih delnic poskočil za dobrih 300 točk, krepko čez odstotek se je zvišala tudi vrednost indeksa Nasdaq, ki so ga navzgor potisnile zlasti delnice Amazona, Netflixa in Alphabeta. Oba indeksa sta se povzpela nad 50-dnevno drseče povprečje, kar je pozitiven signal. Foto: Reuters
Vrednost druge največje kriptovalute ethereum je bila včeraj malenkost pod 1.000 dolarji, medtem ko je bil bitcoin vreden nekaj manj kot 11 tisoč dolarjev. Foto: Reuters
Cena nafte je v zadnjem tednu poskočila za več kot štiri odstotke, še vedno pa ostaja strah, da se spet vrača obdobje presežne ponudbe. ZDA so zadnji teden načrpale rekordnih 10,27 milijona sodov (159 litrov) dnevno. Foto: Reuters

Strah pred višjo inflacijo in morebitnim agresivnim odzivom ameriške centralne banke je bliskovito zamenjal optimizem, ki temelji na svežih objavah gospodarskih podatkov in spodbudnih četrtletnih rezultatih vodilnih korporacij. Indeks Vix, ki meri nervozo vlagateljev in ki je bil teden prej že nad 50 točkami, se je spustil pod 19 točk. Najbolj so se okrepili tečaji delnic tehnoloških podjetij, pri katerih dobički zaradi morebitnih višjih obrestnih mer ne bodo tako trpeli. Zadnji val podražitev je že izzval nekaj visokoletečih napovedi. Eden od analitikov banke Morgan Stanley je v ponedeljek napovedal, da lahko Wall Street do konca leta povzpne za 14 odstotkov.

Tedenska rast: 4,3-odstotna
Indeksa Dow Jones in S&P 500 sta zadnji teden pridobila 4,3 odstotka, in to čeprav je bila januarska inflacija v ZDA (indeks CPI) v primerjavi z decembrom polodstotna (na letni ravni 2,1-odstotna), kar je nad pričakovanji analitikov. Pribitek delniških indeksov bi bil še višji, če se ne bi v petek v drugi polovici dneva krivulja obrnila navzdol, potem ko je posebni tožilec Robert Müller zaradi vpletanja v ameriške volitve leta 2016 vložil obtožnico proti 13 ruskim državljanom in trem ruskim podjetjem. Verjetno je tudi, da je bila novica porabljena kot dobro opravičilo za unovčevanje dobičkov po izjemni tedenski rasti, ob kateri je Wall Street nadomestil več kot polovico izgub iz prvih februarskih dni.

Dow Jones (ZDA)

25.219 točk

Nasdaq (ZDA)

7.239
DAX30 (Frankfurt)12.451
Nikkei (Tokio)21.720
10-letne am. obvezn.

donos: 2,88 %

10-letne slov. obv.donos: 1,26 %
EUR/USD

1,2408

EUR/CHF

1,15

bitcoin

10.750 USD

nafta brent64,58 USD
zlato

1.347 USD

euribor (6-mesečni)-0,276 %

ECB v dvig obrestne mere šele sredi leta 2019
Ker se inflacija prebuja, je zdaj osrednje vprašanje, kako se bo odzval Fed. Po stari modrosti namreč bikovski trend ne umre zaradi starosti (in tokratni je res že "v letih", saj traja od leta 2009), ampak ga največkrat ubije Fed, seveda s premočnim zaostrovanjem denarne politike. Vsa ta pričakovanja se zrcalijo na obvezniškem trgu. Donosnost ameriške dveletne obveznice je zadnji teden porasla za 13 bazičnih točk, kar je največ v skoraj letu dni. Pri desetletni obveznici je donosnost 2,88-odstotna in s tem v območju štiriletnega vrha. Podobne skrbi ima tudi Evropa, obdobje ultraohlapne denarne politike se namreč izteka. Ekonomisti napovedujejo, da bo Evropska centralna banka program odkupovanja državnih obveznic zaprla konec leta, minilo pa bo še šest mesecev, preden bo začela višati obresti.

Evro najvišje po decembru 2014
Čeprav v ZDA centralna banka že viša obresti (proces se je začel decembra 2016, letos pa naj bi Fed obresti privil vsaj trikrat), Evropa pa bo morala na to počakati še vsaj leto, se to ne pozna na moči dolarja, kar je v nasprotju z vsemi pričakovanji, ki so bila leta 2017. Na začetku lanskega leta je bilo večinsko mnenje, da bo dolar z evrom dosegel pariteto, a se je obrnilo drugače. Evro se je ta petek povzpel vse do 1,2556 dolarja (največ po decembru 2014). Šibkost dolarja ni povezana s šibkostjo ameriškega gospodarstva, ampak bolj z dobrimi gospodarskimi podatki v preostalem svetu in tudi v novi ameriški davčni zakonodaji, ki bo močno povečala domači proračunski primanjkljaj. Giles Keating iz upravljalske družbe Werthstein Institute vseeno meni, da bo dolar kmalu spet pokazal moč. "Obresti v ZDA bodo naraščale hitreje, kot vsi mislijo, zato takšna gibanja ne bodo dolgo trajala."

Bitcoin se je učvrstil nad 10 tisoč dolarji
Lep odboj je po hudih padcih doživel tudi trg kriptovalut. Bitcoin, ki je v nekaj tednih z 20 tisoč strmoglavil na 6.000 dolarjev, se je v četrtek prvič po več kot dveh tednih vrnil nad 10 tisoč dolarjev in včeraj krenil proti 11 tisoč dolarjem (v primerjavi s tednom prej se je povzpel za dobrih 20 odstotkov), medtem ko je bil ethereum le nekaj dolarjev oddaljen od dolarskega tisočaka. Južna Koreja vendarle ni prepovedala trgovanja s kriptovalutami, kot je grozila, je pa malce zaostrila predpise, saj si želi, da bi bilo trgovanje preglednejše.

Venezuela bedo rešuje z izdajo kriptokovancev
Centralna banka Savdske Arabije, ki je še decembra svarila pred trgovanjem s kriptovalutami, se je odločila za sodelovanje z Ripplom, zagonskim projektom iz San Francisca (ki je izdalo tudi istoimenski kovanec), ki razvija tehnologijo veriženja blokov za hitre bančne transakcije. Venezuela se medtem pripravlja na izdajo svoje kriptovalute petro v skupni vrednosti dobrih šest milijard dolarjev. Izdanih bo 100 milijonov kovancev, ki bodo imeli kritje v surovi nafti. Predsednik Nicolas Maduro upa, da bo to eden izmed ukrepov, ki bo državo popeljal v lepše čase, kritiki na čelu z ZDA pa svarijo, da gre za nezakonito dejanje.