Le kdo bi lani decembra napovedoval tako pozitivno leto, potem ko je bil vstop v 2023 poln negotovosti. Wall Street je imel za seboj slabo leto (S & P 500 je leta 2022 izgubil 20 odstotkov), zaradi visoke inflacije je Fed žugal z novimi dvigi obrestnih mer, hkrati se je zmanjševala tudi ponudba denarja. Vsi so napovedovali recesijo, morda celo hujšo. A to se ni zgodilo. Ameriška centralna banka je resda obresti privila vse do 5,50 odstotka, ECB pa depozitno obrestno mero (ta je bila še julija 2022 ničelna) na 4,0 odstotka, največ v zgodovini te ustanove. Toda ob koncu leta so z vrhov Feda in ECB-ja že prišli namigi, da bo z letom 2024 sledil zasuk v denarni politiki, kar je bil glavni razlog za močno rast delnic v novembru in decembru. Seveda hkrati z dokazi, da se trg dela ne ohlaja preveč, ameriška gospodarska rast pa ostaja precej visoka (v tretjem četrtletju 4,9-odstotna rast, prilagojeno na letno raven).

Zmota leta: recesije ni in ni
"Večina napovedi se je izkazala za napačne, saj se je kljub propadom številnih ameriških bank stanje v začetku leta stabiliziralo, velika tehnološka podjetja pa so na krilih umetne inteligence privabila ogromno svežega denarja in predstavljala 'varno zatočišče' velikih vlagateljev. Nato je še inflacija začela močno popuščati, stanje na trgu dela se ni poslabšalo, pa tudi visoke obresti dolžniških vrednostnih papirjev konec oktobra niso uspele znatno pokvariti vzdušja. Za odličen konec leta pa so poskrbele špekulacije, da bo Fed do sredine leta 2024 začel zniževati ključne obrestne mere, saj se je, kot kaže, boj proti visoki inflaciji začasno ustavil, recesije pa vsaj za zdaj ni na vidiku. Tako so nam vsaj sporočili predstavniki Feda, ki so na zadnjem zasedanju korenito spremenili svojo retoriko. Trgi predvidevajo zgodnejše in močnejše znižanje obrestnih mer v letu 2024, pri čemer vlagatelji pričakujejo, da bo Fed naslednje leto znižal obrestne mere za približno 150 bazičnih točk, kar je dvakrat več od napovedi uradnikov," je za MMC povedal Nikola Maljković (OptimTrader).

Priložnost leta: delnice v Russell 2000
Analitiki za naslednje leto ne pričakujejo tako močne rasti, kot smo ji bili priča letos. "Vrednotenja delnic so dokaj visoka, zato je prostora za napake zelo malo. Zgodovina kaže, da bi se rast lahko nadaljevala, saj imamo v ZDA predsedniške volitve in mnogi so prepričani, da bo Fed podlegel političnim pritiskom in naredil vse, da bodo volivci zelo zadovoljni z gospodarskim stanjem in zato ne bodo tvegali spremembe z izvolitvijo Trumpa, ki predstavlja veliko večje tveganje. Glavni poudarek bo na inflaciji, saj so številni prepričani, da je še vedno prezgodaj razglašati zmago nad visoko rastjo cen. Za leto 2024 pa mnogi pričakujejo, da bi to lahko bilo leto majhnih in srednje velikih podjetij, ki so zaradi visokih obrestnih mer bila najbolj na udaru. Indeks teh podjetij, ameriški Russell 2000, je ta mesec pridobil skoraj 14 odstotkov, kar je rekordna decembrska rast, glavni sklad včasih zelo priljubljene Cathie Wood ARK Innovation ETF, ki vlaga v hitro rastoča podjetja, pa je po 80-odstotnem padcu v zadnjih dveh letih letos pridobil kar 75 odstotkov," je še povedal Maljković.

Delnica leta: Nvidia
Kot rečeno, so letos v New Yorku blestele predvsem delnice velikih tehnoloških podjetij, ki so vključene v skupino Veličastnih sedem (Magnificient 7) in so letos "letele" na krilih razmaha umetne inteligence. To so (razvrščamo jih po tržni kapitalizaciji) Apple, Microsoft, Alphabet, Amazon, Nvidia, Meta in Tesla. Po rasti je rekorder Nvidia, katere revolucionarni čipi so zelo zaslužni za revolucijo v umetni inteligenci. Delnice Nvidie so letos porasle kar za 236 odstotkov! Širši trg je bil seveda manj poskočen, a 45-odstotna rast indeksa Nasdaq in 25-odstotna indeksa S & P 500 je še vedno visoko nadpovprečna. Ob močni letošnji rasti in nasploh rekordnih vrednosti delniških indeksov je seveda vprašanje, ali je še kaj prostora za dodatno rast. Glavno tveganje je trenutno povezano s tem, da so morda vse dobre novice že vključene v cene delnic in da centralne banke ne bodo tako pogumno nižale obrestnih mer, kot trenutno pričakujejo trgi. Ali pa, da se bo šele z velikim zamikom pokazal učinek visokih obrestnih mer in bi lahko imela zadolžena podjetja in še bolj zadolžene države težave z refinanciranjem. Obstajajo še številna druga tveganja, ki lahko hitro pridejo v ospredje in obrnejo stvari na glavo. Zadnje dni na primer vznemirjajo napadi Hutijev na ladje v Rdečem morju, kar je že močno podražilo ladijske prevoze iz Azije in že vpliva na poslovanje nekaterih podjetij. Ikea je na primer opozorila, da je ogrožena dobava nekaterih izdelkov.

Regija leta: Japonska
Čeprav je Wall Street letos močno pridobival, pa ga je vseeno "prekosil" Tokio, saj je elitni indeks Nikkei 225 porasel za 30 odstotkov, kar je najvišja enoletna rast po letu 2013. Tokijski trg še vedno velja za podcenjenega, to je ugotovil tudi sloviti vlagatelj Warren Buffett, ki tam išče nove priložnosti. Spomnimo, da je ob koncu 80. let na Japonskem počil nepremičninski balon, kar je imelo hude posledice za borzo (rekord indeksa Nikkei je še vedno iz leta 1989) in gospodarstvo, ki je doživelo izgubljeno desetletje in se dolgo ni izvilo iz primeža deflacije in anemične gospodarske rasti. A razmere so zdaj drugačne, podjetja dobro poslujejo, pomaga jim tudi šibak jen. In kdo je poraženec leta? Vsekakor Kitajska. Gospodarska rast je vse nižja, kriza v nepremičninskem sektorju vse večja, opazna je tudi šibka potrošnja in visoka brezposelnost med mladimi. Indeks kitajskih delnic CSI 300 (sestavljen iz delnic, ki kotirajo v Šanghaju in Šenženu) je letos upadel za skoraj 12 odstotkov, osrednji indeks v Hongkongu pa za skoraj 14 odstotkov. Povsem drugače kot na primer indeks svetovnih delnic MSCI, ki je letos užival 22-odstotno rast.

Kriptovaluta leta: solana
Kriptotržišče se je letos spet razcvetelo, bitcoin je poletel dobrih 150 odstotkov višje, sledili so tudi altkovanci, pri čemer (med kovanci, ki so med največjimi po tržni kapitalizaciji) z več kot 10-kratno rastjo izstopa solana. Prav neverjetno, da se je to zgodilo v letu, ki so ga zaznamovali številni škandali, v katere sta bila vpletena oboževana Sam Bankman-Fried (za vse goljufije bo moral za dolga leta v zapor) in Čangpeng Džao ("njegov" Binance je moral plačati 4,3 milijarde dolarjev kazni, Džao pa odstopiti z mesta izvršnega direktorja Binancea). A po drugi strani sta Ripple Labs in Grayscale dobili bitko proti ameriškemu regulatorju SEC, predvsem pa so vlagatelji prepričani, da bo 10. januarja SEC odobril uvedbo ETF-skladov na promptno ceno bitcoina, kar bi pritegnilo denar številnih vlagateljev, ki bi bili radi izpostavljeni do te naložbe, nočejo pa odpirati računov na kriptomenjalnicah. Vprašanje sicer, ali ne bo 10. januarja nastopil "sell the news" dogodek in se bodo tečaji v resnici obrnili navzdol, a načeloma velja, da bi moralo vse skupaj moralo učinkovati pozitivno na tečaje kriptovalut, sploh ob zavedanju, da so v igro vpleteni veliki finančni igralci, ki so zainteresirani, da tudi na tem trgu poberejo smetano.

Napoved leta: bitcoin čez milijon
V zadnjih mesecih je trgu spet opaziti tudi evforijo med malimi vlagatelji. Kot je poročala trgovalna platforma eToro, je bilo decembra med malimi vlagatelji kar 263 odstotkov več prometa s kriptovalutami kot septembra. Cathie Wood iz sklada ARK je pred nekaj tedni ostala zvesta svoji napovedi, da bo bitcoin do leta 2030 krepko dražji, po črnogledem scenariju bo vreden 258 tisoč, po optimističnem pa skoraj 1,5 milijona dolarjev. Vlagatelji so lahko do tega trga izpostavljeni tudi prek podjetij, ki rudarijo bitcoine oziroma potrjujejo transakcije na verigi blokov. Vse bolj uveljavljeno je podjetje Marathon Digital, katerega delnice so bile v zadnjem času med najbolj trgovanimi v New Yorku. Njihova letošnja rast je bila osupljiva (desetkratna), samo v decembru so bile delnice za trenutek že za 160 odstotkov v plusu, je pa v četrtek in petek sledil precejšen popravek navzdol.