V četrtek je bil v New Yorku stoti trgovalni dan leta 2024. Statistika gibanja indeksa S & P 500 po letu 1950 kaže, da je ta newyorški barometer skoraj vedno nadaljeval rast v preostanku leta, kadar je bil v prvih stotih dneh leta v vsaj desetodstotnem plusu. V povprečju je bil v takšnih letih celoleten pribitek 25-odstoten. Rast je sicer letos (podobno kot lani) precej osredotočena na peščico "visokoletečih" delnic podjetij, kot je razvijalec čipov Nvidia (od 1. januarja +137 %) ali pa družba Constellation Energy (+100 %), ki upravlja jedrske elektrarne. Sveža rast Nvidijinih delnic je v torek indeks NASDAQ prvič v zgodovini potisnila prek meje 17 tisoč točk.

Nvidia večja od celotnega Frankfurta
Nvidia, katere čipi so nepogrešljivi pri storitvah umetne inteligence, je prejšnji teden navdušila s četrtletnimi rezultati. Čisti dobiček je v primerjavi z istim lanskim obdobjem zvišala za 628 odstotkov, na 14,9 milijarde dolarjev. Delnice letijo v nebo, letos so se podražile že za 137 odstotkov, tečaj je v torek skoraj dosegel 1150 dolarjev, tržna kapitalizacija pa pri 2,8 bilijona dolarjev "napada" Microsoftovo in Applovo, torej najvrednejši podjetji na svetu. Celotna vrednost Nvidie je zdaj dobrih 900 milijard dolarjev višja od skupne vrednosti vseh ameriških energetskih družb, prav tako je višja od celotne tržne kapitalizacije borze v Frankfurtu.

Druckenmiller prodaja Nvidijine delnice
Kako visoko lahko trg še spleza? Upravljavci premoženja imajo v teh časih težko nalogo. Denar, ki jim ga zaupajo stranke, enostavno morajo investirati, pri tem pa si težko predstavljamo, da bi ignorirali UI-industrijo, pa naj bodo vrednotenja še tako visoka. Za zdaj raje jezdijo na bikovskem valu in upajo, da se zgodba še ne bo izpela. A nekateri že unovčejujo dobičke. Milijarder Stanley Druckenmiller, ustanovitelj sklada Duquesne Capital Management, meni, da Nvidii pohaja sapa, tako da je v prvem četrtletju odprodal kar 70 odstotkov svoje pozicije v tem podjetju.

Vsi bi le kupili ETF in čakali ...
Pot navzgor trgom tlakujejo tudi pasivni vlagatelji. Svež denar namreč na newyorško borzo priteka tudi prek ETF-skladov (katerega naložbe morajo le posnemati indeks, ki mu ETF sledi), takšno investiranje pa trenutno predstavlja že 45 odstotkov celotnega ameriškega delniškega trga. Vlagatelji enostavno "vključijo avtopilota" in čakajo, da trg opravi svoje. V zgodovini Wall Streeta je to na dolgi rok vedno delovalo, sploh pri ETF-skladih, ki imajo izjemno nizke provizije. Vendar pa lahko vse večje število pasivnih vlagateljev vrednotenja odpelje dramatično stran od temelja. Obstaja tveganje, kaj se bo zgodilo, ko bodo množično želeli izstopiti iz teh naložb. Nekateri svarijo, da bi lahko videli celo podoben zlom kot leta 1987, čeprav se trenutno zdi, da so takšni strahovi pretirani.

Poravnava znova tako hitra kot pred stoletjem
Od torka na borzi v New Yorku znova velja pravilo T + 1, ki pomeni, da se poravnava po sklenjenem poslu na delniškem trgu zgodi v enem delovnem dnevu in ne v dveh. Tako je bilo nazadnje že pred kakšnimi stotimi leti. Kupec ali prodajalec delnice sicer takoj ve, da je bil posel sklenjen, vendar je do zdaj trajalo več dni, preden se je lastništvo posameznega vrednostnega papirja tudi uradno zamenjalo. Na začetku 90. let se je poravnava zgodila v petih dneh, nato v treh, dveh, zdaj pa torej v naslednjem dnevu po sklenjenem poslu. Trg s tem postaja še učinkovitejši, zmanjšuje se tudi tveganje FTD-ja ("failure to deliver"), da bi bilo pri poslu kaj narobe.

Vse pripravljeno za znižanje evrskih obresti
Na evropskih borzah je bilo v torek opaziti v povprečju polodstoten zdrs delniških indeksov. Ljubljanska borza je šla vseeno navzgor, ob več kot enoodstotni podražitvi Krkinih delnic je SBITOP pridobil 0,43 odstotka. Evropska centralna banka je sporočila, da so se inflacijska pričakovanja pri potrošnikih aprila znižala na 2,9 odstotka, kar je najmanj po septembru 2021. Vse bolj je jasno, da bodo pri ECB-ju na prihodnji seji 6. junija že začeli cikel zniževanja obrestnih mer, že na julijski seji pa bo verjetno sledilo novo znižanje. Ameriški Fed nikakor še ni tako daleč, lahko se celo zgodi, da letos sploh ne bo ukrepal, to pa bi bilo popolnoma v nasprotju s pričakovanji na začetku leta, ko so analitiki pričakovali šest znižanj.

Spet visoki prilivi v ETF-sklade na bitcoin
Bitcoinu se ni uspelo zadržati nad 70 tisoč dolarjev, v torek je zdrsnil na 67.200 dolarjev. Pomemben dejavnik so še naprej januarja odobreni ameriški ETF-skladi na bitcoin. Opaziti je znova nenehne prilive – vse od 13. maja je "bilanca" pozitivna. Samo v prejšnjem tednu se je v tovrstne produkte steklo za več kot milijardo dolarjev svežega denarja. Vse bližje je tudi dan, kodo bodo v ZDA začeli kotirati ETF-skladi na eter, saj je regulator trga SEC že odobril njihovo delovanje. Cena etra se je na podlagi teh pričakovanj zelo približala meji 4000 dolarjev (kar je sicer še vedno skoraj 20 odstotkov pod rekordno vrednostjo), nekatere napovedi pa govorijo, da bi lahko eter dosegel tudi 6000 dolarjev.

Če želite biti uspešni kot Warren Buffett, je tu deset nasvetov, kaj je treba upoštevati: