Občutno nihajo predvsem cene nafte. V ponedeljek je brent za nekaj trenutkov spet pogledal pod 70 dolarjev, tako da je bil v primerjavi s petkom za pet odstotkov v minusu. Toda v torek je spet splezal nad 74 dolarjev. Omikron povzroča velike težave tako v ZDA kot v Evropi, kjer vse več držav uvaja zelo stroge ukrepe. To bo nedvomno vplivalo na posel, na gospodarstvo. Pri Goldman Sachsu so s treh odstotkov na dva (na letni ravni) znižali oceno ameriške gospodarske rasti v prvem letošnjem četrtletju. Nemčija je na robu recesije: v zadnjem letošnjem četrtletju bo BDP predvidoma zdrsnil za približno pol odstotka, v prvem četrtletju 2022 pa za zdaj pričakujejo stagnacijo.

Počasi zmanjkuje streliva
Ob vsem tem je treba upoštevati, da so se vlade in centralne banke ob prejšnjih izbruhih koronavirusa odzvale z novimi in novimi spodbujevalnimi ukrepi, zdaj pa je "streliva" počasi zmanjkalo. Zaradi visoke inflacije, ki krepko presega ciljno dvoodstotno inflacijo, se je Fed prejšnji teden odločil, da bo mesečno zmanjševal nakupe obveznic za 30 milijard dolarjev, tako da se bo spodbujevalni program nakupa obveznic, ki je bil do decembra vreden 120 milijard dolarjev mesečno, iztekel že konec marca 2022. Podobno se je odločila tudi Evropska centralna banka, od katere pa vendarle še vsaj eno leto ne gre pričakovati, da bo začela še cikel višanja obresti. Fed naj bi medtem obresti prihodnje leto zvišal vsaj dvakrat.

Senator Manchin odrekel podporo Bidnovemu svežnju
Za dodatno slabo voljo je začetku tedna poskrbel demokratski senator Joe Manchin, ki je odrekel podporo 1,75 bilijona dolarjev vrednemu predlogu zakona o povečanju porabe za socialo in okolje, s čimer je zadal hud političen udarec načrtom predsednika Josepha Bidna. Ravno zaradi tega je Goldman Sachs znižal oceno ameriške gospodarske rasti, Dow Jones pa je teden začel z več kot enoodstotnim padcem, tako da je njegova vrednost zdrsnila pod 35 tisoč točk. V torek je sledil obrat in 1,6-odstotna rast tega borznega barometra (na 35.492 točk), ki je letos za 16 odstotkov v plusu, kar seveda pomeni zelo spodbudno borzno letino.

Lira poskočila za 20 odstotkov
Turška lira, ki je samo to jesen padla kar za 50 odstotkov se je v torek pobrala in v primerjavi z dolarjem pridobila tudi do 20 odstotkov, saj je bilo treba za en dolar plačati 11,0935 lire, potem ko je bil tečaj že pri 18 lirah za dolar. Ključno vlogo je odigral predsednik Erdogan, ki je predstavil načrt ukrepov za stabilizacijo domače valute. Erdogan je zagotovil, da bo vlada krila morebitno depreciacijo bančnih depozitov v lirah v primerjavi z dolarjem. A lira je v torek pridobila le tisto, kar je izgubila v zadnjih dveh tednih, v primerjavi z začetkom leta je glede na dolar še vedno 40 odstotkov nižje.

Bitcoin v torek nekaj časa nad 49 tisoč dolarji
Na trgu kriptovalut tokratni december ni postregel z rastjo in jasno je, da se bikovske napovedi, da bo bitcoin še letos dosegel 100 tisoč dolarjev, ne bodo uresničile. Njegova cena je ta mesec večinoma pod 50 tisoč dolarji, je pa bilo v torek opaziti precej zelene barve, saj je zjutraj tečaj po največji enodnevni rasti po 18. novembru dosegel dobrih 49.300 dolarjev. Podatki kažejo, da so vlagatelji iz skladov, ki kupujejo kriptovalute, zadnji teden prvič po 17 zaporednih tednih neto prilivov umikali denar s tega trga, kar je bilo očitno predvsem pri bitcoinu.