V zadnjem tednu so vodilni delniški indeksi v New Yorku izgubljali, kar velja predvsem za tehnološki Nasdaq, ki se je znižal za skoraj štiri odstotke. Pri finančni družbi Liberum Capital ugotavljajo, da je na delniških trgih ob vojni v Ukrajini opaziti podoben vzorec kot leta 2003 med vojno v Iraku. Če bo tudi v prihodnje trend isti, lahko pričakujemo še dva tedna drsenja tečajev, v naslednjih dveh mesecih pa rast med 5 in 10 odstotki. V Evropi in Veliki Britaniji se z večino delnic trguje pod 200-dnevnim drsečim povprečjem, v ZDA pa je takšnih delnic (v indeksu S & P 500) polovica. Foto: EPA
V zadnjem tednu so vodilni delniški indeksi v New Yorku izgubljali, kar velja predvsem za tehnološki Nasdaq, ki se je znižal za skoraj štiri odstotke. Pri finančni družbi Liberum Capital ugotavljajo, da je na delniških trgih ob vojni v Ukrajini opaziti podoben vzorec kot leta 2003 med vojno v Iraku. Če bo tudi v prihodnje trend isti, lahko pričakujemo še dva tedna drsenja tečajev, v naslednjih dveh mesecih pa rast med 5 in 10 odstotki. V Evropi in Veliki Britaniji se z večino delnic trguje pod 200-dnevnim drsečim povprečjem, v ZDA pa je takšnih delnic (v indeksu S & P 500) polovica. Foto: EPA
V četrtek je v New Yorku indeks bančnih delnic zdrsnil najnižje v zadnjih 13 mesecih, v petek pa je sledila 1,2-odstotna rast. V tem tednu bodo največje banke že objavile rezultate poslovanja med 1. januarjem in 31. marcem, s tem pa se bo na Wall Streetu odprla sezona objav četrtletnih rezultatov. Foto: Reuters
V četrtek je v New Yorku indeks bančnih delnic zdrsnil najnižje v zadnjih 13 mesecih, v petek pa je sledila 1,2-odstotna rast. V tem tednu bodo največje banke že objavile rezultate poslovanja med 1. januarjem in 31. marcem, s tem pa se bo na Wall Streetu odprla sezona objav četrtletnih rezultatov. Foto: Reuters

Transportni sektor je bil na borzi v zadnjem tednu najbolj na udaru, analitiki pa že govorijo o veliki nevarnosti recesije na tem segmentu trga. Analitik Bank of Americe Ken Hoexter je znižal oceno devetih transportnih podjetij. Indeks Dow Jones Transportation Average je v četrtek le začasno prekinil šestdnevni negativni niz (najdaljši v več kot dveh letih), v petek pa se spet spustil skoraj odstotek nižje. V osmih dneh (od 29. marca) je tako omenjeni indeks padel za dobrih 13 odstotkov, medtem ko je elitni Dow Jones v tem obdobju izgubil le nekaj več kot odstotek vrednosti.

Kakšna bo usoda bančnega sektorja?
Podobno zgodbo pišejo tudi finančne delnice. V četrtek je indeks, ki meri njihovo predstavo (S & P banking index), zdrsnil najnižje v zadnjih 13 mesecih, v petek pa je sledila 1,2-odstotna rast. Če bo ameriški centralni banki uspelo preprečiti trd pristanek domačega gospodarstva, bi se bančne delnice hitro lahko izkazale kot ugodno ovrednotene (višje obrestne mere prinašajo tudi višjo dobičkonosnost), če pa bo res udarila recesija, se bodo ti papirji še naprej cenili. Analitiki sicer v trenutnih razmerah priložnost vidijo predvsem v "value" delnicah, manj pa v "growth" delnicah oziroma v podjetjih, katerih dobički so precej odvisni od nizkih obrestnih mer.

Cene nafte so drugi teden zapored občutno padle, saj bodo članice Mednarodne agencije za energijo v naslednjih šestih mesecih sprostile za 60 milijonov sodov strateških naftnih rezerv, podobno tudi ZDA. S skupnimi prizadevanji bodo tako nadomestili približno milijon sodov ruske nafte, ki zdaj manjka na trgu. Foto: EPA
Cene nafte so drugi teden zapored občutno padle, saj bodo članice Mednarodne agencije za energijo v naslednjih šestih mesecih sprostile za 60 milijonov sodov strateških naftnih rezerv, podobno tudi ZDA. S skupnimi prizadevanji bodo tako nadomestili približno milijon sodov ruske nafte, ki zdaj manjka na trgu. Foto: EPA

Raje surovine in kriptovalute kot delnice?
Analitiki banke BofA še ugotavljajo, da se makroekonomsko slika hitro slabša, kar bi utegnilo ob načrtovanem Fedovem zaostrovanju denarne politike ameriško gospodarstvo pahniti v recesijo. Ob takšnih razmerah naj bi vlagatelji raje kot na delnice obveznice stavili na surovine, kriptovalute in ne nazadnje tudi na gotovino. Fed je sredi tedna nakazal, da je pripravljen na hitro krčenje svoje bilančne vsote (ta trenutno dosega skoraj devet bilijonov dolarjev), predvidoma dvakrat hitrejše kot v obdobju 2017–2019, ko je proces začel neto zmanjševati odkupe obveznic za 10 milijard, končal pa pri 50 milijardah.

Fed pogumno v program QT
A tedaj je bila Fedova bilančna vsota "le" pri 4,5 bilijona dolarjev (Fed jo je nato skrčil na 3,8 bilijona), predvsem pa inflacija ni bila tako visoka. Zdaj, ko je inflacija na 40-letnem vrhu (na letni ravni je bila februarja 7,9-odstotna, podatek za marec bo znan v torek), je potrebno ostrejše ukrepanje. Fed naj bi zato v procesu kvantitativnega zategovanja (QT - quantitative tightening) v le treh mesecih mesečno kvoto za neto nakupe obveznic oklestil za 95 milijard dolarjev. Podrobnejše načrte bo verjetno predstavil na svoji majski seji (3.–4. maj), na kateri naj bi po pričakovanju finančnih trgov ključno obrestno mero zvišal za pol odstotne točke

Dow Jones (New York)34.721 točk (tedenska sprememba: –0,4 %)
S & P 500 (New York)4.488 točk (–1,3 %)
Nasdaq (New York)13.711 točk (–3,9 %)
DAX30 (Frankfurt)14.283 točk (–1,1 %)
Nikkei (Tokio)26.996 točk (–2,4 %)
SBITOP (Ljubljana)1.205 točk (–0,2 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +1,67 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +2,71 %
EUR/USD1,0876 (–1,5 %)
EUR/CHF1,016 (–0,6 %)
bitcoin42.500 USD (–8,8 %)
nafta brent98,26 USD (–6,2 %)
zlato1.947 USD (+1,2 %)
evribor (šestmesečni)–0,355 %

Buffett kupil delež v HP-ju
V zadnjem tednu je nekaj pozornosti požel tudi Warren Buffett. Potem ko so temu slovitemu vlagatelju očitali, da s svojim finančnim holdingom Berkshire Hathaway le sedi na gori denarja, je zdaj, ko je trg bolj v prodajnem razpoloženju, Buffett začel – kupovati delnice. Vrednost vidi v Hewlett Packardu, saj je kupil 121 milijonov HP-jevih delnic v skupni vrednosti 4,2 milijarde dolarjev, s čimer ima 11-odstotni delež v podjetju. Novica je močno navzgor (v četrtek za 15 odstotkov) pognala tečaj HP-jevih delnic. Kljub vsemu je lani vrednost delnic Berkshire Hathawaya porasla za skoraj 30 odstotkov (malce več kot S & P 500), letos pa so še za nadaljnjih 15 odstotkov v plusu (S & P pa za 6 % v minusu).

Velika ovira za še višjo ceno bitcoina je – Buffett?
Ko smo ravno pri Buffettu – na kriptokonferenci v Miamiju si ga je v četrtek privoščil še en znani vlagatelj (a s precej drugačnimi pogledi na investicijsko filozofijo) Peter Thiel. Buffetta je razglasil za največjega sovražnika bitcoina in mu pripisal krivdo, da kriptovalute ne doživljajo množične adaptacije. Thiel, leta 1998 soustanovitelj plačilnega sistema PayPal, je tudi kritiziral centralne banke, ki prepočasi uvajajo digitalno tehnologijo. Kot pravi, je močna rast vrednosti bitcoina znak, da so centralne banke bankrotirale in da smo pri koncu režima fiat valut. Thiel je še naprej prepričan, da lahko bitcoin gladko preseže milijon dolarjev, vendar ga bodo morale v večji meri sprejeti največje finančne institucije. In tu je, po mnenju Thiela, glavna ovira Buffett, prav tako Jamie Dimon (JPMorgan) in Larry Fink (BlackRock).