Na Wall Streetu so borzniki letošnjo jesen lahko dobre volje. Indeks S&P 500 se je na tedenski ravni povzpel že petkrat zapored, Nasdaq celo šestkrat. V zadnjem tednu sta oba pridobila približno odstotek. Je pa drugačno pot ubral obvezniški trg. Desetletna ameriška vladna obveznica se je zlasti v četrtek občutno pocenila, posledično pa se je zahtevana donosnost v nekem trenutku zvišala za 15 bazičnih točk, kar je največ po predsedniških volitvah 2016. Ob koncu tedna je bila donosnost 1,93 odstotka. Foto: Reuters

Ključna novica je bila, da sta ZDA in Kitajska tik pred sklenitvijo prve faze trgovinskega sporazuma, saj naj bi se obe velesili strinjali, da je treba ukiniti dodatne carine, ki sta jih uvedli v preteklem letu in pol, kar seveda velja tudi za carine, ki naj bi začele veljati decembra. Čeprav je Donald Trump v petek poudaril, da se sam v resnici ni strinjal z umikom carin, ampak je bila to kvečjemu zahteva Pekinga, so delniški tečaji zadnji teden napredovali, vsi trije vodilni newyorški indeksi (Dow Jones, S&P in Nasdaq) pa so postavljali rekordne vrednosti. Zdi se tudi, da je panika pred recesijo odveč. Bloomberg ocenjuje, da je verjetnost za recesijo v naslednjih 12 mesecih zdrsnila na 26 odstotkov. To je sicer več kot pred enim letom, toda precej manj kot pred zadnjo recesijo (2008). Prav strah pred recesijo je letos igral precej pomembno vlogo pri odločitvi, ali denar vložiti na delniške trge ali ne, toliko bolj, ko se je na obvezniškem trgu pojavila invertna krivulja donosnosti, kar naj bi bil signal za recesijo.

17. novembra se bo začela javna prodaja delnic (IPO) savdskoarabskega naftnega velikana Saudi Aramca, ki ima monopol v Savdski Arabiji, največji svetovni izvoznici nafte. Čeprav bo podjetje vlagateljem ponudilo manj kot odstotek delnic, bo to največji IPO v zgodovini. Na savdski borzi se bo trgovanje predvidoma začelo sredi decembra. Saudi Aramco je imel v prvem devetmesečju 68 milijard dolarjev dobička, kar je sicer 18 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Foto: Reuters

Nemški delniški trg ni pregret ...
V Evropi so strahovi pred temnimi časi še izrazitejši, borze so to izražale že lani. Kar 18 odstotkov je leta 2018 izgubila frankfurtska borza in napovedi so govorile, da bo DAX30 potreboval od 2-5 let, preden bo spet okusil rekordne vrednosti. Toda manj kot leto pozneje je DAX streljaj od rekorda. Čeprav je v Nemčiji gospodarska rast popolnoma izpuhtela. V zadnjem času je bilo nekaj objav vendarle pozitivnih: septembra se je izvoz v največjem evropskem gospodarstvu v primerjavi z avgustom zvišal za 1,5 odstotka (največja mesečna rast v zadnjih dveh letih), na 114,2 milijarde evrov. V primerjavi s septembrom 2018 je bila rast 4,6-odstotna. Ob vseh negativnih dogodkih, kot so carinska vojna, strah pred kaotičnim brexitom in ohlajanjem svetovnega gospodarstva, je omenjeni dosežek vreden še več. Čeprav je DAX le 2,5 odstotka pod rekordom iz 23. januarja 2018 (13.559 točk), ne kaže znamenj "pregretosti": kazalec P/E je pri 14,3 le malo nad dolgoletnim povprečjem, medtem ko dividendna donosnost znaša 3,1 odstotka.

Evropski delniški trgi so v petek prekinili petdnevni pozitivni niz. Vseevropski indeks STOXX 600 je izgubil 0,3 odstotka, potem ko je v prejšnjih petih dneh pridobil 2,5 odstotka. Foto: Reuters

... česar pa ne moremo trditi za nepremičninski trg
V Nemčiji sicer vedno več skrbi povzroča pretiran razcvet nepremičninskega trga. Skoraj ne mine teden, da ne bi strokovnjaki opozarjali na pregretost trga. Najbolj nazorno je to pokazalo letno poročilo banke UBS. Dve nemški mesti sta še posebej "ogroženi": München in Frankfurt. Na svetovni lestvici mest z najbolj pregretim nepremičninskim trgom je München celo na prvem mestu, potem ko je bil lani drugi (za Hongkongom). Frankfurt je z 10. napredoval na 5. mesto. V Münchnu se je cena kvadratnega metra stanovanja od leta 2008 povzpela kar za 192 odstotkov, v Frankfurtu za 177 odstotkov, v Berlinu pa se je cena celo podvojila. Po eni od raziskav so lani cene nemških nepremičnin realno (ob upoštevanju inflacije) porasle za okrog sedem odstotkov.

Dow Jones (New York)27.681 točk
S&P 500 (New York)3.093 točk
Nasdaq (New York)8.475 točk
DAX30 (Frankfurt)13.228 točk
Nikkei (Tokio)23.391 točk
SBITOP (Ljubljana)864 točk
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +0,20 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +1,93 %
EUR/USD1,1023
EUR/CHF1,0996
bitcoin

8.910 USD

nafta brent62,35 USD
zlato1.462 USD
evribor (šestmesečni)-0,334 %

Zlato izgubilo več kot tri odstotke
Cene nafte so se v zadnjem tednu nekoliko zvišale, čeprav je bil v sredo objavljen podatek, da so zaloge surove nafte v ZDA v zadnjem tednu porasle precej bolj od pričakovanj, in čeprav je vedno več opozoril, da bo naslednje leto na trgu vladala presežna ponudba. 16-mesečna carinska vojna med ZDA in Kitajsko vpliva na nižje povpraševanje, medtem ko proizvodnja kljub Opecovim ukrepom še vedno narašča. Kartel Opec bo sicer 5. decembra na Dunaju razpravljal o morebitnem podaljšanju dogovora o nižji proizvodnji nafte, ki se izteče marca. Zlato je doživelo največji tedenski padec od novembra 2016, pocenilo se je za več kot tri odstotke in v petek pri 1.455 dolarjih za 31,1-gramsko unčo zdrsnilo na trimesečno dno. Zlato je sijaj izgubilo zaradi vse večje verjetnosti, da bosta ZDA in Kitajska dosegli trgovinski sporazum, poleg tega pa je ameriški dolar dosegel najvišjo vrednost v zadnjih treh tednih.

Mineva leto dni, odkar so na borzi začele kotirati delnice NLB-ja. Kapitalskega dobička v tem času skorajda ni bilo moč ustvariti, je pa dividendna donosnost zelo privlačna, kar tudi sicer velja za večino delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Foto: BoBo

Leto dni od borznega debija NLB-ja
Indeks Ljubljanske borze SBI TOP je zadnji teden pridobil 1,32 odstotka, čeprav so Telekomove delnice padle za skoraj pet odstotkov. Telekom je izgubil v sporu z Grki glede Antenne TV SL, kar ga bo stalo več kot 20 milijonov evrov, vtisa pa ni popravil niti višji dobiček, ustvarjen v devetmesečju. Vlagatelji bodo namreč naslednje leto verjetno ostali brez dividende. Na pozitivni strani izstopajo Krkine in Petrolove delnice, ki so se podražile za dva odstotka. V četrtek bo minilo leto dni od pravzaprav zadnjega odmevnejšega dogodka na Ljubljanski borzi, ko se je začelo trgovanje z delnicami NLB-ja. Posli so se sklepali do 56,90 evra, kar je bila desetodstotna rast glede na ceno delnice v javni prodaji, ki je bila določena na spodnji meji razpona, pri 51,50 evra). In tu so delnice NLB-ja še danes (tečaj je 55,60 evra), treba pa je takoj dodati, da so lastniki delnic ob tem "pospravili" še neto 5,35 evra dividende za vsako delnico.