V ekonomskih učbenikih bo zapisano, kako je cena terminskih pogodb za zahodnoteksaško lahko nafto (z majsko dobavo) 20. aprila zdrsnila v krepko negativno območje, vse do 37,63 dolarja za sod, kar pomeni, da so morali lastniki pogodb plačati kupcem, da so se pogodb znebili, saj bi jih sicer čez nekaj dni v Cushingu v ZDA čakala fizična dobava nafte, kar je v tem času, ko so skladišča polna, skrajno nezaželeno. Sredi tedna je sledilo silovito okrevanje naftnega trga (tudi zaradi Trumpovih groženj Iranu, ki sicer dnevno načrpa le štiri milijone sodov nafte), tako da se je nafta WTI z dobavo v juniju v treh dneh od dna odbila za okrog 50 odstotkov. Teden je končala pri 17 dolarjih.

Saudi Aramco že znižuje proizvodnjo
Poznavalci opozarjajo, da bi se lahko cene spet obrnile v negativno smer, ko se bodo iztekale terminske pogodbe za junijsko dobavo nafte WTI. Osnovne težave namreč ne bodo hitro izginile, torej izjemen padec povpraševanja (kar naenkrat svet ne potrebuje več 100 milijonov sodov nafte dnevno, ampak kvečjemu 70) in težave s skladiščenjem. Je pa za trg dobrodošlo, da se ponudba vendarle znižuje. Savdijski naftni velikan Saudi Aramco, najvrednejše podjetje na svetu, je sporočil, da je že začel zniževati "output", torej nekaj dni pred 1. majem, ko bo uradno začel veljati Opecov dogovor o znižanju proizvodnje za 9,7 milijona sodov dnevno. Aramco bo proizvodnjo z 12 milijonov sodov dnevno oklesti na 8,5 milijona.

Dow Jones zadnji teden izgubil 1,9 odstotka
Osupljivo dogajanje pri trgovanju z nafto je vplivalo tudi na delniške trge, ki so bili ob tem tudi razočarani, ker domnevno zdravilo za novi koronavirus remdesivir ameriškega podjetja Gilead Science le ni tako vsemogočno, kot so mislili teden prej (pri prvem naključnem testiranju se je izkazalo kot neučinkovito). V ponedeljek in torek je elitni indeks Dow Jones padel za več kot 1200 točk, toda v preostanku tedna se je razpoloženje popravilo in v celotnem tednu je Dow izgubil "le" 1,9 odstotka. Sezona četrtletnih objav dobičkov ameriških podjetij bo, kot kaže, najslabša v tem stoletju, obupna pa so tudi gibanja na trgu dela. V preteklem tednu je za denarno pomoč zaradi brezposelnosti zaprosilo še 4,4 milijona Američanov, v petih tednih od izbruha epidemije pa je delo izgubilo že 26,5 milijona ljudi. S tem je v ZDA več kot izbrisana vsa rast zaposlovanja v 11 letih od zadnje krize.

Bitcoin v pričakovanju "halvinga" pridobiva
Po marčevskih padcih, ki so bili še bolj izraziti kot na delniških trgih (13. marca je bila cena le še 4100 dolarjev), se bitcoin dobro drži, cena je približno 7500 dolarjev. Nihajnost je v aprilu presenetljivo nizka, smer pa navzgor. Tudi zaradi 12. maja, ko sledi naslednja razpolovitev bitcoina (halving). Rudarji, ki s pomočjo visokozmogljivih računalnikov rešujejo zahtevne matematične operacije in s tem potrjujejo transakcije bitcoina, so trenutno za vsak novoustvarjeni blok (ki sestavlja verigo podatkovnih blokov) nagrajeni z 12,5 bitcoina, čez 16 dni pa bo nagrada pol manjša, torej 6,25 bitcoina.

30 tisoč dolarjev ob koncu leta?
Ker se ponudba bitcoinov omejuje, se to odraža na vse višji ceni, pravi ena od teorij. Ko smo ravno pri teorijah in modelih: razpolovitev, ki sledi naslednji mesec, naj bi bila odločilna pri pomembnosti bitcoina. Po modelu S2F (stock-to-flow), ki upošteva izdajanje novih bitnih kovancev in že obstoječo ponudbo) naj bi se zgodilo podobno kot v letih 2012 in 2016, kar pomeni, da bi morala cena bitcoina močno poskočiti. Po tem modelu utegne bitcoin v kratkem ne le preseči rekord iz decembra 2017 (20 tisoč dolarjev), ampak že do konca letošnjega leta poskočiti do 30 tisoč dolarjev.