"Nič več nam ne izkoristi, da jamramo, zakaj smo takrat cilje postavili tako, kot smo jih. Ne preostane nam drugega, kot da na tem intenzivno delamo," je o izpolnjevanju pogojev, ki so potrebni za izplačilo sredstev, dejal finančni minister Boštjančič. Foto: BoBo

Slovenija je prvi zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje, na podlagi katerega naj bi črpala približno 50 milijonov evrov, v Bruselj poslala oktobra. Po prvotnih načrtih naj bi sredstva prejela že januarja, a še ni izpolnila vseh pogojev, ki so potrebni za to. Kot je ob prihodu na zasedanje finančnih ministrov EU-ja pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič, so to bolj tehnične težave.

"Nikakor pa seveda ne zanikamo, da imamo vendarle kar veliko izzivov, vezanih na črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Določene reforme, ki so se takrat, ko se je ta načrt pripravljal v Sloveniji, vehementno napovedovale in da jih bomo z levo roko izpeljali, so v praksi težje izvedljive, in to nas danes tepe," je povedal.

Druga težava pa je po ministrovih besedah v tem, da je to zelo veliko majhnih projektov in majhnih mejnikov, treba pa je izpolniti vse. "Nič več nam ne izkoristi, da jamramo, zakaj smo takrat cilje postavili tako, kot smo jih. Ne preostane nam drugega, kot da na tem intenzivno delamo. Zadnja dva, tri mesece zelo intenzivno delamo, enkrat na mesec je ta točka tudi na vladi, kjer pa je debata zelo pestra," je povedal. Izrazil je prepričanje, da bo Slovenija prvo izplačilo prejela v kratkem, skoraj zagotovo do konca marca.

Doslej je Slovenija prejela zgolj predplačilo v višini 231 milijonov evrov

Sloveniji iz 672,5 milijarde evrov vrednega evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je del širšega 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje po koronski krizi, pripada 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in do 3,2 milijarde evrov posojil. Slovenija se je za zdaj odločila, da ob nepovratnih sredstvih predvidi porabo 705 milijonov evrov povratnih sredstev. Doslej je prejela zgolj predplačilo v višini 231 milijonov evrov.

Sorodna novica "Zvišanje napovedi gospodarske rasti kaže predvsem na optimizem"

Sredstva iz sklada za okrevanje bodo ne glede na načrt Evropske komisije namenjena tudi okrepitvi konkurenčnosti evropske industrije, pri čemer se Slovenija zavzema za večjo fleksibilnost obstoječih evropskih skladov.

V okviru t. i. zelenega načrta za evropsko industrijo, ki je med drugim odziv na ameriško zakonodajo za zniževanje inflacije, pa si prizadeva tudi za večjo fleksibilnost pravil na področju državnih pomoči. Minister Boštjančič je poudaril, da je fleksibilnost dvorezen meč. Verjame, da so državne pomoči bistveno učinkovitejše, ko spodbudijo tudi zasebni kapital.

"Zavzemali se bomo za to, da so vključena tudi mala in srednja podjetja," je povedal minister. Poudaril je, da na malih in srednje velikih podjetjih temelji celotno evropsko gospodarstvo. V primeru Slovenije to pomeni, da morajo biti vključene tudi družbe, ki sodelujejo v dobaviteljskih verigah, ne samo končni proizvajalci ali pa največji industrijski giganti, je dejal.

Predlog za reformo javnofinančnih pravil gre po mnenju Slovenije v pravo smer

Na zasedanju v Bruslju so finančni ministri razpravljali o reformi javnofinančnih pravil. Kot je že pred zasedanjem povedal minister Boštjančič, gre predlog Evropske komisije za spremembo javnofinančnih pravil EU-ja v pravo smer. V Bruslju so novembra ob predstavitvi smernic poudarili, da je namen poenostaviti javnofinančna pravila, pri čemer bodo imele države članice večjo vlogo pri njihovem določanju. Ključni cilj komisije je zagotoviti vzdržnost javnega dolga, so pojasnili.

Članice bodo pripravile načrte, ki bodo vključevali tudi določbe, kako bodo prilagodile oziroma znižale javni dolg. T. i. pot prilagajanja oziroma zmanjševanja javnega dolga bi glede na smernice komisije temeljila na javnofinančnih odhodkih brez stroškov odplačevanja dolga. Nadomestila bi trenutno veljavno pravilo zniževanja dolga po dvajsetinah, ki da ni realistično.

Z ministrstva za finance so po zasedanju sporočili, da Slovenija zagovarja večji poudarek na spremljanju razvoja višine dolga in manjšo težo na strukturnih javnofinančnih spremenljivkah, na katere država nima neposrednega vpliva. Zavzema se za večjo vlogo držav članic, ki jim je treba omogočiti tudi določeno fleksibilnost. Prav tako Slovenija poudarja, da je treba čim prej določiti usmeritve za fiskalno politiko 2024, ko se pričakuje ponovna uveljavitev fiskalnih pravil.

Kot je ob prihodu na zasedanje napovedal Boštjančič, bo Slovenija čez tri tedne gostila tudi mednarodni dogodek na to temo, na katerem bodo poleg njega med drugim sodelovali evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni, predsednik evroskupine Paschal Donohoe in več kolegov iz drugih držav članic. Finančni ministri EU-ja bodo o prenovi javnofinančnih pravil znova razpravljali na marčnem zasedanju, po katerem pa naj bi komisija pripravila tudi konkretne zakonodajne predloge.

Na zasedanju v Bruslju so ministri razpravljali še o odzivu EU na ameriško zakonodajo za zniževanje inflacije (IRA). Minister Boštjančič je poudaril, da je treba določiti strateška področja in investicijske potrebe, nato pa cilje zelenega dogovora zasledovati z učinkovito porabo in fleksibilnimi pravili. Pri tem je treba primarno uporabljati obstoječe finančne vire ter kombinacijo javnih sredstev in zasebnega kapitala.