"Študije po prvem valu v svetu so dokazale, da so prizadeti predvsem proizvodna industrija, gradbeništvo in trgovine," ja na novinarski konferenci, ki sta jo skupaj pripravila ljubljanski UKC in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), povedala predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak. Opozorila je predvsem na prenos okužb v proizvodnji, kjer delavci obdelujejo iste predmete in do prenosa okužbe lahko pride brez dejanskega fizičnega stika.

Sorodna novica Tretji najvišji dnevni prirast okužb. V primeru širjenja po šolah, "bo treba razrede, šole zapreti".

Dodič Fikfakova je dejala, da je glavni vzrok za posebno skrb za delovno populacijo ta, da gre za ogromno skupino več kot 800 tisoč delavcev, ki vsaj 8 ur dnevno preživijo skupaj v delovnih okoljih. "Poleg tega se nam približuje še zima, ki omogoča veliko lažji prenos," je dodala.

"Ni dovolj, da samo poskrbimo za ukrepe, pomembno je, da delavci razumejo, zakaj in kako se morajo obnašati," je poudarila Metoda Dodič Fikfak in pri tem omenila psihološki učinek. "Po prvem valu je bilo ugotovljeno, da več kot 10 odstotkov delavcev, ki so se vrnili na delo po prvem valu, trpi za posttravmatsko stresno motnjo. Ta se ni pojavljala v tistih delovnih organizacijah, kjer so imeli dobro urejeno organizacijo varovanja in zaščite in kjer so pri tem sodelovali tudi delavci," je pojasnila.

Slovenska podjetja je pozvala, naj kontaktirajo s specialistom medicine dela ali varnostnim inženirjem, ki jim bo pomagal z zelo konkretnimi ukrepi. "Tako konkretnimi, da jih drugi od daleč ne moremo dajati," je dejala Dodič Fikfakova. S tem se je strinjala tudi državna sekretarka na ministrstvu za delo Mateja Ribič, ki je poudarila, da je "treba določiti ukrepe, ki preprečujejo širjenje okužbe in omogočajo, da bi se delavci na delovnem mestu počutili varne".

"Odgovornost za to, da v delovnih okoljih ne prihaja do izbruhov, tako ni le na strani vodstva, da zaščiti zaposlene, kupce in partnerje, ampak tudi vseh ostalih, zlasti zaposlenih. Na koncu je dovolj, da ob vseh ukrepih, ki jih podjetje uvede, samo en zaposleni, ki je okužen, tega ne upošteva in je lahko zadeva nato kar precej dramatična," je ob tem opozorila Metoda Dodič Fikfak.

Beović: "Slovenija je v sorazmerno slabem stanju"

Vodja strokovne posvetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je opozorila, da Slovenija vstopa v jesensko obdobje, ki je na eni strani povezano z intenzivnejšim druženjem ljudi na delovnih mestih in v šolah, na drugi strani pa z vremenskimi razmerami, ki pospešujejo širjenje virusa. "Slovenija je v sorazmerno slabem stanju," je ob tem dejala infektologinja.

Kot je poudarila Beovićeva, je delež populacije na delovnih mestih bistveno večji kot delež ljudi v šolah. "Tudi okolja so bolj heterogena in ni možno dati tako splošnih navodil, kot so bila pripravljena za šole, ki so bolj regulirano in enotno okolje," je pojasnila in poudarila pomen upoštevanja vseh ukrepov za preprečevanje prenosa okužb na delovnih mestih. "Seveda lahko pride tudi do zaustavljanj določenih dejavnosti, zlasti tistih, kjer je veliko stika z ljudmi, kar seveda ni zaželeno," je ob širjenju virusa dejala infektologinja.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant je ob tem poudarila, da mora v želji po čim manjših motnjah v gospodarstvu ena od glavnih prioritet postati ta, da "ne hodimo v službo bolni. To je odgovorno do nas in drugih."

Sorodna novica Tehnična recesija: BDP s 13-odstotnim padcem. Umar: V okviru pričakovanj.

Šmuc: "Ukrepi morajo biti racionalni"

Kot je na novinarski konferenci opozorila generalna direktorica GZS-ja Sonja Šmuc si ne Slovenija ne Evropa ne moreta privoščiti vnovičnega zapiranja gospodarstva. Izrazila je pričakovanje, da se bodo tudi v prihodnosti iskali ukrepi, ki so smotrni in varujejo zdravje, a so hkrati tudi racionalni in zagotavljajo čim večjo varnost, pri čemer skušajo biti taki, da v najmanjši mogoči meri ovirajo poslovanje in življenje prebivalcev. "Sicer se nam bo zdravstvena kriza, ki se je že prelila v gospodarsko krizo, oblikovala še v globoko socialno krizo," je opozorila.

Slovenski BDP je v zadnjem četrtletju padel za tretjino, država pa je zdrsnila v tehnično recesijo. "To v tem trenutku ni nič posebnega, ker je tako tudi tako rekoč povsod drugod po Evropi. Konkurenčnost držav se bo izkazala, kako bomo v prihodnjih četrtletjih in v naslednjem letu izplavali iz situacije, v kateri smo trenutno," je padec komentirala generalna direktorica GZS-ja.

Visoka negotovost, a boljši obeti

Podatki na osnovi analiz in anket GZS-ja kažejo, da njegovi člani pričakujejo okoli 10- do 15-odstotni padec prodaje v letošnjem letu. "Negotovost je še vedno zelo visoka, a obeti so nekoliko boljši. Že štiri mesece zapovrstjo indeks gospodarske klime raste. Avgusta je bil na mesečni ravni celo za 11 odstotnih točk višji, tako da lahko rečemo, da se optimizem vrača," je dejala Šmučeva. Dodala je, da so pred slovenskim gospodarstvom meseci, ko bodo podjetja skušala nadomestiti, kar so izgubila in kar jim je odnesla prva polovica leta.

"Odnesla nam je tisto, kar nas najbolj boli – ocenjujemo, da je epidemija v Sloveniji odnesla 13 tisoč delovnih mest. Ta številka bi bila še bistveno višja, če ne bi bilo zelo odločnih in hitrih ukrepov vlade," je posledice epidemije komentirala Sonja Šmuc. Dodala je, da je spodbudno, da se zaposlenost v zadnjih mesecih ohranja. "Če se bodo podporni ukrepi nadaljevali in okrepili zlasti na področju razvojnih oddelkov, s čimer bi zavarovali tudi našo prihodnost, lahko pričakujemo okrevanje pri zaposlovanju v naslednjem letu," je napovedala.

Meh: "Če nič ne proizvajaš, nimaš nikjer nič vzeti"

"Vlada je šla v pravo smer – zaprla je gotove obratovalnice, kjer je bil neposreden stik z ljudmi, in na ta način vsaj omejila širjenje te zelo nevarne bolezni," je začetne ukrepe za preprečevanje širjenja novega koronavirusa komentiral predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh.

"Veste, da če nič ne proizvajaš, nimaš tudi nikjer nič vzeti. Nastajali so stroški elektrike, stroški zaposlovanja, ljudje niso več videli izhoda, nekako se jim je prikazalo, da bodo vsi šli na zavod za zaposlovanje," je dejal Meh in poudaril pomen subvencioniranega čakanja na delo in drugih ukrepov za ohranitev gospodarstva, ki ohranjajo tudi delovna mesta.

Tudi predsednik OZS-ja je, podobno kot generalna direktorica GZS-ja, opozori, da se gospodarstvu obeta katastrofa, če bo treba znova zapirati državo. "V tem primeru ne bo več čakanja na delo, ampak se bodo vsi ti znašli na zavodu za zaposlovanje," je dejal in izrazil željo po zakonodaji, ki bo spodbujala rast slovenskega gospodarstva.

"Po poklicu sem mizar. Zelo dobro vem, kako deluje les, kako delujejo zadeve v obrtništvu in podjetništvu, zelo težko pa se spuščam na raven medicine. Enkrat za vselej bomo morali v Sloveniji upoštevati medicinsko stroko, in če govorijo, da je za zajezitev širjenja virusa potrebno nošenje mask, da je treba razkuževati roke, da je treba vzdrževati medsebojno razdaljo, bo to treba tudi počasi upoštevati," je dejal Meh. "Če se borimo za to, da želimo izkoreniniti to bolezen, potem bomo morali veliko narediti za to, da bomo začeli upoštevati to, kar nam stroka narekuje, in da bomo začeli spoštovati drug drugega," je dodal predsednik OZS-ja.

Okužbe v vseh gospodarskih panogah

"Za to, da bo gospodarstvo lahko dobro preživelo in da bo lahko preživelo nas, je pomembno, da se držimo preventivnih ukrepov povsod – v športni dvorani, na delovnem mestu, v avtobusu, kjer koli se nahajamo," je poudaril direktor NIJZ-ja Milan Krek. Pojasnil je, da se okužbe pojavljajo v vseh gospodarskih panogah. "Ni kakšnega poklica, ki ne bi bil prizadet," je dejal Krek.

"Velikokrat ljudje govorijo – v trgovinah se ni nihče okužil. V trgovinah imamo 82 potrjenih primerov okužb. Ob tem moramo vedeti, da 555 primerov okužb v gospodarstvu še ni razjasnjenih, tudi tam je kakšna trgovka vmes," je povedal direktor NIJZ-ja.

Krek je ob tem poudaril, da je v državi veliko podjetij, ki tudi v najhujši epidemiji niso zaprla vrat in nimajo nobenega okuženega. "Ampak pojdite noter – temperaturo merijo, vse gre po postopku in že na vhodu naredijo selekcijo, da ne pride do okužbe znotraj sistema," je dejal in ob tem opozoril na dosledno upoštevanje ukrepov in priporočil. "Če se bomo obnašali tako, kot je treba, bomo imeli zdravstvo. Če se ne bomo, bomo imeli težave," je opozoril.