"Žal se je ob preboju zaradi želje po zagotovitvi dovolj velike odprtine za varen prehod delavcev z avstrijske strani opravil prevelik poseg," so zapisali na Darsu.

Po mnenju Grboslovnega in zastavoslovnega društva Heraldica Slovenica sta bila pri uničenju grba, naslikanega na prebiti steni, kršena zakona o grbu, zastavi in himni in o varstvu javnega reda in miru. Zakon o grbu, zastavi in himni namreč navaja, da grba ni dovoljeno uporabljati tako, da se krni ugled države. Zakon o varstvu javnega reda in miru pa določa, da se kaznuje z denarno globo, kdor na javnem kraju namenoma poškoduje ali uniči grb Slovenije.

Ogorčeni, da se udeležencem dejanje ni zdelo sporno

Slovesnost ob preboju druge cevi karavanškega predora je bila po navedbah društva pomemben politični dogodek z udeležbo visokih predstavnikov Slovenije in visokih gostov iz tujine. Med drugim sta se je udeležila predsednik vlade Robert Golob in koroški deželni glavar Peter Kaiser. "Naše ogorčenje je bilo toliko večje, ker očitno nobeden od predstavnikov države niti za trenutek ni pomislil, da bi bilo z navedenim ravnanjem pravzaprav kar koli narobe," so zapisali v protestnem pismu, ki so ga v torek objavili na svoji spletni strani.

"Državnih simbolov ne uničujemo. Z njimi moramo ravnati spoštljivo, ker predstavljajo nas same. Če jih uničujemo ali z njimi grdo ravnamo, je to enako, kakor da bi tako ravnali sami s seboj ali s svojimi prijatelji," so protestno pismo sklenili v društvu.

V karavanškem predoru so v ponedeljek slovesno zaznamovali preboj druge predorske cevi. Gre za enega od najpomembnejših infrastrukturnih projektov v državi, ki bo izboljšal pretočnost prometa med Slovenijo in Avstrijo. Promet bo po novi cevi lahko predvidoma stekel do konca leta 2025, nemoteno po obeh ceveh pa leta 2029.