Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

V Sloveniji evidenco o delu od doma vodi inšpektorat za delo. Po njihovih podatkih je bilo v predkoronskem letu 2019 za delo na daljavo prijavljenih 2037 delavcev, leta 2021 217.428 delavcev, lani 121.981, letos pa do 20. julija 43.772 zaposlenih.

Leta 2022 je največ zaposlenih od doma delalo januarja, ko je bila na pohodu koronavirusna različica omikron, in sicer 39.304. Tudi letos je bilo največ prijav januarja, 13.546.

Med posameznimi meseci pa prihaja do različnih številk. Kot so pojasnili na inšpektoratu za delo, si ob vročinskem valu denimo zaposleni doma lažje prilagodi delovnik kot na lokaciji delodajalca, "govorimo seveda o pisarniških delih". Tudi sicer se na domu večinoma opravljajo pisarniška dela z uporabo računalnikov in IT-tehnologij, so dodali.

Delo na domu z aneksom k zaposlitvi

Delodajalci morajo z zaposlenimi, ki delajo na daljavo, skladno z zakonom o delovnih razmerjih skleniti pogodbo o delu na domu, in to ne glede na to, ali gre za novo zaposlitev ali ne, ter v njej določiti pravice, obveznosti in pogoje, ki so odvisni od narave dela na domu.

Predlog novele zakona, ki je bil julija v javni obravnavi, veljavno ureditev instituta dela na domu dopolnjuje tako, da ga bo mogoče odrediti z aneksom k pogodbi o zaposlitvi, delodajalec pa se bo moral v primeru, da bo delavec zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zahteval delo na domu, odzvati in podati razloge za morebitno zavrnitev.

Delodajalci podpirajo delo na domu

S tem se bo povečala prožnost pri dogovarjanju o opravljanju dela od doma, so navedli na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). "Na delodajalski strani povečano fleksibilnost pozdravljamo in smo med pogajanji tudi strinjali z omenjeno spremembo. Opozorili pa smo na velik obseg podatkov, ki jih mora delodajalec ob nameravanem organiziranju dela na domu poročati inšpektoratu in ki predstavljajo administrativno obremenitev kadrovskih služb," so pojasnili.

GZS se je zavzemal, da bi se poročalo le o podatkih, ki so nujno potrebni z vidika nadzora, upali pa so tudi, da bi se aplikacija izpolnila na način, da bi bila do uporabnikov prijaznejša v smislu povezovanja z obstoječimi bazami podatkov, omogočanja popravkov in dodajanja možnosti za samodokončanje.

Delodajalci delo na domu podpirajo, "še posebej, če ugodno vpliva na produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih". Z delom od doma zaposleni tudi ne izgubljajo časa v prometnih konicah, kar ugodno vpliva na njihovo razpoloženje, so navedli. "Pasti so v zmanjšanju kakovosti sodelovanja med ekipami," so še opozorili in argumentirali, da je osebna interakcija še vedno zelo pomembna.

Sindikati opozarjajo na številne pasti dela od doma

V sindikatih delo od doma razumejo tudi kot peto industrijsko revolucijo. "Z delom od doma so delodajalci dobili idealno orodje, da se je popolnoma zabrisala meja med delovnim in prostim časom, saj so kar čez noč dnevne sobe, spalnice, kuhinje postale pisarne delavcev, delovni čas pa se je pod krinko fleksibilnosti razpotegnil čez cel dan," je opozoril generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije – KS 90 Damjan Volf in poudaril, da opažajo, da tisti, ki delajo od doma, delo pogosto opravljajo v nezdravem delovnem okolju, saj imajo neustrezno delovno površino, stole, svetila in podobno, pa tudi, da delajo bolni, kar vodi v umetno zmanjšanje absentizma in nevarno povečevanje prezentizma. "Da pa je delo od doma za delodajalce res nadgradnja izkoriščevalskega sistema, ki temelji na konstantnem povečevanju dobička lastnikov kapitala in zmanjševanju stroškov dela in obratovalnih stroškov, pa je nesporno," je dejal Volf.

Ob omenjenih pasteh so v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije proti hitenju pri prilagajanju delovne zakonodaje na tem področju za vsako ceno.

Enake pravice kot pri delu pri delodajalcu

Delodajalec mora pri delu na domu zagotoviti varne pogoje dela. Preden delavec začne delati na daljavo, se mora delodajalec tako seznaniti s pogoji dela na njegovi lokaciji, ugotoviti morebitna tveganja ter določiti morebitne ukrepe za zagotavljanje njegove varnosti in zdravja.

Na inšpektoratu za delo so že pred časom poudarili, da ne izvajajo inšpekcijskih nadzorov na domovih delavcev.

Delavci, ki delajo od doma, imajo enake pravice kot tisti, ki delajo v prostorih delodajalca. Pripada jim nadomestilo za prehrano, ne pa tudi za prevoz na delo in z njega. Imajo še pravico do nadomestila za uporabo lastnih sredstev, katerega višina je določena v pogodbi o zaposlitvi.