Prvih 300 milijonov evrov je HSE za premostitev likvidnostnega primanjkljaja vplačala v ponedeljek, dodatnih 192 milijonov evrov naj bi vplačala do 15. decembra. Foto: BoBo
Prvih 300 milijonov evrov je HSE za premostitev likvidnostnega primanjkljaja vplačala v ponedeljek, dodatnih 192 milijonov evrov naj bi vplačala do 15. decembra. Foto: BoBo

Vlada je podala soglasje k spremembi letnega načrta upravljanja kapitalskih naložb za leto 2022, in sicer v delu, ki se nanaša na posebne upravljavske aktivnosti Slovenskega državnega holdina (SDH) na področju energetike v luči energetske krize, in delu, ki se nanaša na pričakovane denarne tokove iz upravljanja kapitalskih naložb, so po seji pojasnili v vladnem uradu za komuniciranje (Ukom).

Kot so spomnili, je ekipa premierja Roberta Goloba že novembra soglašala z dopolnitvijo letnega načrta upravljanja, ki je med drugim omogočila naknadno vplačilo kapitala družb na področju energetike oz. HSE v višini 300 milijonov evrov, "današnje soglasje pa se nanaša na zvišanje tega zneska s sedanjih do 300 milijonov evrov na do 500 milijonov evrov".

Skupina Holding Slovenske elektrarne (HSE) se je v zahtevni finančni situaciji znašla zaradi spleta negativnih dejavnikov, povezanih z energetsko krizo, zgodovinsko nizke hidrologije v letošnjem letu, ustavitve Termoelektrarne Šoštanj zaradi stisnitve enega od dveh odkopnih polj Premogovnika Velenje in nezmožnosti dobave zadostnih količin lignita ter zmanjšane pripravljenosti komercialnih bank za dodatno financiranje kratkoročnih likvidnostnih potreb, so v ponedeljek pojasnili v SDH-ju.

Sorodna novica Država s prvimi 300 milijoni evrov dokapitalizirala skupino HSE

HSE: Najzahtevnejše leto v zgodovini

V HSE-ju so potrdili, da je bilo letošnje leto najzahtevnejše v njihovi zgodovini. Proizvodnja hidroelektrarn bo zaradi slabe hidrologije v letošnjem letu za 32 odstotkov nižja od planirane in za več kot 36 odstotkov nižja od lanske, s tem pa tudi najnižja v zadnjih 20 letih. Izredne razmere v proizvodnih družbah bodo imele na poslovanje skupine HSE-ja letos približno 470 milijonov evrov negativnega vpliva. Tega tudi uspešno trgovanje, ki bo letos za približno 50 milijonov evrov preseglo planiran dobiček iz trgovanja, ne bo uspelo izničiti, so ocenili.

Zaradi precejšnje zadolženosti skupine HSE, ki se vleče že vse od izgradnje šestega bloka Teš, in zaostrenih tržnih razmer, je HSE kljub nedavno že odobrenemu državnemu poroštvu v višini 800 milijonov evrov uspel od komercialnih bank iz tega naslova do sedaj pridobiti le za 185 milijonov evrov kreditov.

O pol milijarde evrov težki dokapitalizaciji so danes razpravljali tudi na komisiji DZ za nadzor javnih financ. Njihov sklep je bil, da mora HSE komisijo četrtletno obveščati o poslovanju.

Komisija: HSE mora četrtletno obveščati o poslovanju

Seja komisije za nadzor javnih financ. Foto: DZ/Matija Sušnik
Seja komisije za nadzor javnih financ. Foto: DZ/Matija Sušnik

Komisija DZ-ja za nadzor javnih financ razpravlja o razlogih za državno dokapitalizacijo skupine HSE v znesku skoraj 500 milijonov evrov. "Gre za premostitev likvidnostnih težav HSE-ja. Verjamemo, da bo HSE sredstva vrnil do konca leta 2024, če ne bo novih pretresov na trgu," je dejal minister za finance Klemen Boštjančič.

Predsednik komisije Jernej Vrtovec (NSi) je sejo sklical, da so lahko predstavniki vlade, SDH in HSE pojasnili razloge za takšno potezo. Presenetilo ga je, da o tej možnosti v DZ-ju niso govorili septembra, ko so poslanci dali zeleno luč državnemu poroštvu za dostop energetskim podjetjem do posojil za zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektriko in plinom. Nekaj odgovorov so podali na odprtem delu seje, nato pa so jo za javnost zaprli.

Zaradi suše okrnjeno delovanje HE, zaradi pomanjkanja premoga zaustavitev Teša

Generalni direktor HSE-ja Tomaž Štokelj je pojasnil, da so pomoč potrebovali zaradi letošnje slabe hidrologije in težav Premogovnika Velenje in posledično zaustavitve Termoelektrarne Šoštanj (Teš). "Hidrologija je letos 32 odstotkov pod načrtovano z najnižjo proizvodnjo v zadnjih 20 letih," je spomnil. Pri termoproizvodnji so se v drugi polovici leta pojavile težave v Premogovniku in proizvodnja Teša je 20 odstotkov pod načrti, je dodal.

"Na hidrologiji so imeli za 300 milijonov evrov izpada prihodkov, od nižje proizvodnje Teša je ta znašal 170 milijonov evrov," je povedal in navedel, da je tako negativni vpliv na letošnje poslovanje dosegel 470 milijonov evrov, ki jih je ublažilo 50 milijonov evrov več od načrtovanih pri trgovanju z električno energijo. "Izpad prihodkov tako znaša 420 milijonov evrov," je pojasnil.

HSE ima približno 700 milijonov evrov dolga

HSE je precej zadolžen, ima približno 700 milijonov evrov dolga. Banke mu kljub državnemu poroštvu niso želele dati toliko posojila, kolikor bi ga potreboval. Ker je državno poroštvo dano za 80 odstotkov, 20 odstotkov pa bi šlo v breme bank, so po njegovih besedah od bank dobili le 185 milijonov evrov. Pri tem, da je število bank, ki dajejo posojilo, omejeno, saj nekatere zaradi svojih zavez do zelenega prehoda nočejo dajati posojila skupini s termoproizvodnjo.

Boštjančič je povedal, da bo za nadzor porabe denarja v HSE-ju skrbel posebni odposlanec, kritičen pa je bil do preteklih vodstev HSE-ja. Ta so po njegovih besedah večinoma postavljala nerealne načrte, veliko je bilo skrivanja, predvsem težav s Tešem in glede stanja premoga v premogovniku. HSE bo imel, kot je dodal, veliko izgubo. A Štokelj pričakuje, da bo poslovanje v prihodnjem letu veliko boljše.

Boštjančič je še navedel, da država pri cenah energije zelo pomaga gospodinjstvom, zdaj bo še gospodarstvu. "Nekdo mora razliko do tržnih cen pokriti – in to je proračun," je dejal. Štokelj je omenil nujnost energetske neodvisnosti. "Ključno je, da imamo v Sloveniji dovolj veliko samooskrbnost po razmeroma stabilnih cenah," je poudaril. Zapiranje Teša je tako odvisno od vzpostavitve novih enot za proizvodnjo električne energije.

Štokelj je omenil nujnost realnih analiz, koliko premoga lahko odkopljejo v Velenju in kakšne kakovosti je. V preteklosti se je pritiskalo na povečevanje odkopa na račun zanemarjanja načrtovanja novih prog za odkop. Kot je dejal, je njegov prvi ukrep ta, da se načrtuje bolj realno, ob tem pa testira kakovost tujega premoga in izdeluje cenovne analize. Nato bodo sprejeli po njegovih navedbah optimalno odločitev, koliko vlagati v Premogovnik Velenje.

Komisija je po koncu zaprtega dela seje sprejela le en sklep, in sicer, da jo bo HSE zdaj četrtletno pisno obveščal o poslovanju skupine.

6. nujna seja Komisije za nadzor javnih financ