"Potrošniki ob posamičnih obravnavah nikoli ne bodo sposobni ubraniti svojih interesov," je povedal predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Foto: BoBo

Potem ko se je z iztekom mandata prejšnjega sklica DZ-ja končal zakonodajni postopek za predlog zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih, bodo posojilojemalcem na pomoč priskočili državni svetniki.

So banke favorizirale posojila v švicarskih frankih?

Sodba vrhovnega sodišča iz leta 2017 je zelo dobro povedala, kaj naj bi pomenila pojasnila dolžnosti bank, z zadnjimi sodbami pa je sodišče to dolžnost zelo relativiziralo, je opozorila odvetnica Tina Šnajder Paunović. "A dejstvo je, da banke niso dajale pojasnil o posojilih v švicarskih frankih, kot bi bilo treba, pač pa so favorizirale posojila v švicarskih frankih," je dodala.
To dokazujeta tudi pisni izjavi dveh neimenovanih bančnih uslužbencev, ki ju je prebrala članica Združenja Frank Jagoda Tovirac. Prvi je izjavil, da so v njegovi banki dobili navodila, naj stranke poskusijo prepričati o najemu posojila v švicarskih frankih, drugi pa, da je na podlagi lastnega izračuna poskusil nadrejene opozoriti pred tovrstnimi posojili, a ga niso poslušali.

Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je novinarjem povedal, da banke morda res niso predvidevale take rasti švicarskega franka v primerjavi z evrom, a ob znakih nakazovanja trenda bi se morale odzvati in potrošnika obvestiti, kam se vse skupaj giblje. Dodal je, da je pri zaščiti državljanov zatajil tudi regulator, ki ni ustavil dajanja posojil v švicarskih frankih.

"V državnem svetu si želimo sistemske rešitve," je dejal Kovšca, ki se ne strinja s finančnim ministrstvom, naj se težava rešuje s posamičnim pristopom, saj "potrošniki ob posamičnih obravnavah nikoli ne bodo sposobni ubraniti svojih interesov".

Najprej posvet, nato priprava zakonodajne rešitve

V državnem svetu bodo tako v ponedeljek pripravili posvet o problematiki posojil v švicarskih frankih, ki so se z odpravo zgornje meje vrednosti za švicarsko valuto januarja 2015 občutno podražila in spravila v težave posojilojemalce predvsem v osrednji in vzhodni Evropi. V Sloveniji je bilo takih posojil več kot 16.000.

Po posvetu bodo v državnem svetu počakali na odziv zakonodajne veje oblasti, vendar zadeve "ne bodo pustili pomesti pod preprogo", ampak bodo po besedah Kovšce pripravili svojo zakonodajno rešitev.

Zadeva tik pred vrati evropskega sodišča

Skupina poslancev je konec leta 2017 v parlamentarno proceduro sicer že vložila predlog zakona za ureditev te problematike, ki so ga pripravili v Združenju Frank, a je obravnavo prehitel iztek mandata prejšnjega sklica DZ-ja. "Vprašanje je tik pred vrati Evropskega sodišča za človekove pravice in politiko pozivamo, naj se zadeve loti resno in jo razreši," je dejal predsednik Združenja Frank Matjaž Sušnik. Potem ko je vrhovno sodišče v še eni tožbi odločilo v korist banke, je namreč eden izmed posojilojemalcev v švicarskih frankih pred kratkim vložil ustavno pritožbo. Če bo ustavno sodišče sprejetje zavrnilo, bo zadeva nadaljevala pot na evropsko sodišče za človekove pravice.