Člani Ekonomsko-socialnega sveta so se dogovorili za ustanovitev delovne skupine, ki bo pripravila izhodišča za ustanovitev paritetnega sklada. Foto: BoBo
Člani Ekonomsko-socialnega sveta so se dogovorili za ustanovitev delovne skupine, ki bo pripravila izhodišča za ustanovitev paritetnega sklada. Foto: BoBo

V paritetni sklad bi vplačevali tako delodajalci kot delojemalci v gradbenem sektorju, sredstva pa bi se nato črpala denimo za pokrivanje izgub v kriznih časih. Ideja o takšnem skladu je stara že nekaj let, bolj v ospredje pa je znova prišla ob koronavirusni krizi, je povedal direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije Gregor Ficko.

Člani ESS-ja so se po njegovih besedah strinjali, da vprašanje ustanovitve paritetnega sklada ni le stvar dogovora med delodajalci in delojemalci, temveč mora sodelovati tudi država. Tako so se dogovorili za ustanovitev delovne skupine, ki bo najpozneje v pol leta pripravila izhodišča za ustanovitev sklada.

Po Fickovih ocenah bi bilo treba v sklad, ki bi pokrival osnovne postavke, kot so regres in odpravnine, letno prispevati okoli 120 milijonov evrov. "Pomemben je tudi začetni kapital, ki bi moral znašati okoli 30 milijonov evrov," je povedal.

Ta sredstva bi kot ustanoviteljica prispevala država, z leti pa bi se prek izplačil vračala v državni proračun. "Paritetni sklad bi izboljšal socialni dialog, olajšal regulacijo gradbenega trga in zmanjšal možnosti delovanja nelojalne konkurence," je poudaril.

Evropska komisija ni zadovoljna s slovenskim načrtom za okrevanje

Da so glede potrebe po oblikovanju paritetnega sklada delodajalci in delojemalci na istem bregu, je dejal tudi izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko. "Tak sklad bi obenem okrepil pravice delavcev in povečal možnost prilagajanja delodajalcev nenadnim spremembam na trgu," je dejal.

Člani ESS-ja razpravljali tudi o vladnem načrtu za okrevanje in odpornost

O vsebini vladnega načrta niso mogli govoriti, saj je načrt še v postopku usklajevanja in je posledično interne narave. So pa po Zorkovih besedah znova izrazili nezadovoljstvo, ker jih vlada ni vključila v nastajanje dokumenta. "Od vlade pričakujemo, da nam bo dokument posredovala, da ga bomo lahko obravnavali. Omogoči naj aktivno udeležbo socialnih partnerjev pri oblikovanju ukrepov, ki bodo v načrtu," je dodal. Tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je poudaril, da s trenutno stopnjo vključenosti v nastajanje načrta ne morejo biti zadovoljni.