Foto: Radio Maribor/Pexles
Foto: Radio Maribor/Pexles

Evropska komisija je objavila poročilo o stanju energetske unije, ki vključuje tudi ocene nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov.

Članice so morale v skladu z evropsko zakonodajo pripraviti desetletni nacionalni energetski in podnebni načrt do leta 2030, v katerem so opredelile, kako bodo uresničile energetske in podnebne cilje.

Komisija: Načrti Slovenije neambiciozni

Velikopoteznejša različica nacionalnega energetskega in podnebnega načrta

Komisija načrte Slovenije na področju obnovljivih virov energije ocenjuje kot neambiciozne, ambicijo na področju energetske učinkovitosti pa kot skromno oziroma majhno, piše v dokumentih, ki so jih objavili v Bruslju.

Na podlagi nacionalnega načrta je komisija pripravila smernice za Slovenijo pri pripravi njenega nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, na podlagi katerega bo lahko črpala sredstva iz svežnja za okrevanje.

Komisija Slovenijo poziva, naj premisli o naslednjih energetsko-podnebnih naložbah in reformah: ukrepih za spodbujanje obnovljive energije, tudi z odpravljanjem administrativnih ovir in izboljšanjem regulacijskega okvira, ukrepih v podporo energetski učinkovitosti, še zlasti z obnavljanjem stavb in v industrijskih procesih, ter o ukrepih v podporo trajnostnemu prometu, tudi urbani in medurbani mobilnosti ter železniški infrastrukturi.

Komisija: Članice so cilje zmožne uresničiti

Na splošno komisija v poročilu ocenjuje, da so članice unije zmožne uresničiti cilje in da večina dobro napreduje na poti do njih. Komisarka za energijo Kadri Simson poudarja, da so nacionalni načrti ključno orodje pri načrtovanju politik ter naložb v zeleni in pravičen prehod.

"Zdaj je čas, da se ti načrti udejanjijo in nas vodijo iz krize covida-19 z novimi delovnimi mesti in konkurenčnejšo energetsko unijo," je pozvala komisarka.

Komisija v poročilu preuči pet razsežnosti energetske unije – razogličenje, vključno z obnovljivo energijo, energetsko učinkovitost, energetsko varnost, notranji trg energije ter raziskave, inovacije in konkurenčnost.

Poročilo prvič vključuje tudi analizo energetskih subvencij, ki kaže na jasno potrebo po boljših podatkih na tem področju in krepitvi prizadevanj za zmanjšanje subvencij v podporo fosilnim gorivom. Komisija ugotavlja, da številni nacionalni načrti ne vključujejo konkretnih korakov za odpravo subvencij za fosilna goriva, ki letno znesejo 50 milijard evrov.

Dovžan: Treba je upoštevati nacionalne okoliščine

Državni sekretar za evropske zadeve Gašper Dovžan je sicer v torek po zasedanju ministrov EU-ja za evropske zadeve povedal, da Slovenija lahko podpre okrepitev cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 s sedanjih 40 odstotkov na najmanj 55 odstotkov – pod pogojem, da se bo pri tem ustrezno upoštevalo nacionalne okoliščine, zlasti na področju obnovljivih virov energije in prometa.

Slovenija želi, da se pri določanju nacionalnih ciljev glede obnovljivih virov energije upoštevajo omejitve, ki jih ima pri uresničevanju teh ciljev, ker je 38 odstotkov ozemlja zavarovanega v okviru naravovarstvenega programa Natura 2000.

V povezavi z velikim deležem izpustov zaradi tranzitnega prometa pa je Dovžan poudaril, da Slovenija za te izpuste ni odgovorna kot država, temveč je to posledica njene geografske lege.

Dovžan je poudaril tudi, da imajo članice pravico do oblikovanja lastne energetske mešanice ter izpostavil, da je stroškovna učinkovitost pomembno načelo pri doseganju novega cilja, pri čemer je treba upoštevati različna izhodišča držav ter načela pravične tranzicije, tehnološke nevtralnosti in solidarnosti.