Vlada je obravnavala tudi rebalans proračuna. Foto: MMC RTV SLO
Vlada je obravnavala tudi rebalans proračuna. Foto: MMC RTV SLO
Vlada je predlagala dve jamstveni shemi, da bi se zmanjšala negotovost med finančnimi ustanovami in gospodarskimi subjekti ter da bi se izboljšal denarni tok. Foto: MMC RTV SLO
Novi ukrepi za zajezitev krize

Glavni namen drugega dela ukrepov je sprostiti posojilne aktivnosti. "Posojilni krč se ne bo sprostil sam od sebe, če se ne bo, pa bodo podjetja začela izgubljati sapo," je delaj minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Dodal je, da ne ve, ali je ta sveženj tudi zadnji.

Vlada je tako predlagala dve jamstveni shemi, da bi se zmanjšala negotovost med finančnimi ustanovami in gospodarskimi subjekti ter da bi se izboljšal denarni tok. Prva je jamstvena shema bankam za splošno kreditiranje podjetij, če ta ne bi zaživela, pa je vlada predlagala individualna poroštva države za zadolževanje podjetij.

Podpora različnim strateškim projektom
Poleg tega se bo dokapitalizirala Slovenska izvozna in razvojna banka (SID banka), o čemer pa bo DZ odločal šele v začetku marca. Vlada je pripravila še ukrepe za zagotavljanje in povečanje obratnega kapitala tistih industrijskih in gospodarskih sektorjev, ki so zaradi krize ogroženi bolj, kot če krize ne bi bilo. Ti ukrepi so podpora strateškim projektom s področja čiste in ekološko napredne industrije v višini 100 milijonov evrov, financiranje potrebnega obratnega kapitala podjetij v težavah do 500.000 evrov ter skrajšanje plačilnih rokov, ki so vezani na davek na dodano vrednost.

S področja trga dela, vseživljenjskega učenja in socialne varnosti je vlada pripravila ukrepe v višini 40 milijonov evrov, Gaspari pa je izpostavil še ukrepe s področja infrastrukture ter energije in okolja, med katerimi bo za energetsko sanacijo objektov v javni lasti namenjenih okoli 20 milijonov evrov. Slovenija si bo poleg tega prizadevala tudi za krepitev koriščenja evropskih sredstev, tudi z izmenjavo pravic porabe med posameznimi resorji.

Vlada potrdila višje trošarine za alkoholne pijače
Vlada je na seji sprejela tudi uredbo o določitvi trošarin za pivo, vmesne pijače in etilni alkohol. Zadnja sprememba zneskov trošarine za alkohol in alkoholne pijače je bila uveljavljena 1. januarja 2002. Od takrat se trošarina za pivo plačuje v višini 6,86 evra za en odstotek prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter piva, za etilni alkohol pa 694,79 evra za 100 odstotkov prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter etilnega alkohola. Za vmesne pijače se plačuje 62,59 evra za en hektoliter. Po novem bodo trošarine znašale devet evrov za pivo, 82 evrov za vmesne pijače in 911 evrov za etilni alkohol.

Z dvigom trošarin na alkohol naj bi se v proračunsko blagajno po besedah ministra za finance Franceta Križaniča nateklo dodatnih 20 milijonov evrov, z dvigom trošarin na tobačne izdelke pa nekaj več kot 10 milijonov evrov.

Podjetniki še ne morejo do posojil
Člani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije so zbornico opozorili, da prvi vladni ukrepi niso dali željenih rezultatov. Čeprav banke imajo presežke denarja, je položaj na trgu posojil zelo slab, banke obrestnih mer ne znižujejo, ampak povečujejo pribitke. Člani zbornice opozarjajo, da banke kljub dvojnim zavarovanjem posojila, teh ne dajejo, banke pa postavljajo tudi dodatne pogoje za sklenitev posojila.

V zbornici zato upajo, da bo nova jamstvena shema pripeljala do dejanskega financiranja poslovanja. Pozdravili so poroštva v višini 500 milijonov evrov za individualno poroštvo, kot pozitivne pa ocenjujejo tudi nekatere druge ukrepe, kot je skrajšanje rokov za izplačilo DDV-ja.

Kljub vsemu pa v zbornici opozarjajo, da bi bilo treba razmisliti tudi o drugih ukrepih, predvsem na davčnem področju, to je olajšava za zaposlovanje brezposlenih, povečanje amortizacijskih stopenj, olajšava na investicijsko rezervo.

A. M.

Novi ukrepi za zajezitev krize