"Razvojna kapica najbolje naslavlja izzive odliva možganov in sodobnega trga," so izpostavili v zbornici, kjer so prepričani, da brez razvojne kapice ni razvojnega preboja.

Razvojna kapica po navedbah GZS-ja sodi med ključne ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja in povečuje primerljivost z drugimi srednjeevropskimi državami, kjer v večini primerov razvojno kapico poznajo.

"Je eden najpomembnejših ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja in hkrati sodi med osnovne predpogoje za gospodarski razvoj in rast, še posebej pri razvitih državah z BDP-jem na prebivalca nad 20.000 evrov. Prispevala bi tako k višji rasti produktivnosti, saj bi s tem Slovenija postala bolj privlačna za talente v regiji, kot k zmanjševanju odliva izkušenih strokovnjakov v tujino," razloge za uvedbo razvojne kapice utemeljujejo v GZS-ju.

Kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, gospodarstvo prihodnosti vse bolj temelji na ključnih posameznikih, ki pomembno prispevajo k rasti kapitalsko vse intenzivnejšega gospodarstva. "Razvojna kapica bi tem posameznikom priznala njihov doprinos k rasti dodane vrednosti. Prav zato je v večini srednjeevropskih držav v veljavi. V Avstriji in Nemčiji je denimo določena pri 1,8-kratniku povprečne plače," so pojasnili.

Na uvedbo razvojne kapice v GZS-ju opozarjajo že vrsto let. Strateški svet za davke pri zbornici se je v junijski anketi, ki jo je GZS izvedel med člani, opredelil do razvojne kapice. "Kar dve tretjini strokovnjakov v podjetjih je predlog njene uvedbe podprlo, pri čemer je polovica podpornikov kot najprimernejšo mejo navedla med 4000 in 5000 evrov bruto plače, 30 odstotkov pa je kot ustrezno mejo navedlo mejo med 5000 in 6000 evrov bruto plače," so strnili.

GZS predlaga uvedbo kapice nad mejo 4600 evrov bruto plače. S takšno mejo bi zajeli razumno širok bazen strokovnjakov (okoli 28.000). Pri tej meji bi bil neto izpad v vse javne blagajne v prvem letu od uvedbe 200 milijonov evrov, vendar bi se po izračunih GZS-ja v obdobju sedem do deset let izničil, predvsem zaradi večanja števila strokovnjakov, njihove rasti plač ter njihovega prispevka k rasti BDP-ja.

"Nepredvidljivi časi epidemije covida-19, ki so nam omogočili začasen odstop od fiskalnega pravila, nudijo edinstveno priložnost, da uvedemo razvojno kapico in s tem prispevamo k rasti konkurenčnosti izvozno prebojnega slovenskega gospodarstva," je poudaril generalni direktor GZS Aleš Cantarutti.