Kot je zapisal glavni ekonomist pri GZS-ju Bojan Ivanc, so uporabili predpostavko, da se bodo omejitveni ukrepi v enakem obsegu podaljšali do konca leta. V tem primeru bi bruto domači proizvod (BDP) v zadnjem četrtletju na letni ravni upadel za 6,5 odstotka. "V kolikor bi bil sprejet širši nabor omejitev, ki bi ohromil delovanje širšega gospodarstva, tudi industrije in gradbeništva, bi bilo v 14 dneh izgubljene 700 milijonov dodane vrednosti. Pri tem je treba opozoriti, da bi bila polovica izgubljene dodane vrednost kasneje lahko povrnjena z večjo intenziteto poslovanja v kasnejšem obdobju," je navedel.

Pričakovan odboj slovenskega BDP-ja v tretjem četrtletju je bil precej nad pričakovanji. Primerjava medletnega gibanja kaže, da je slovenski BDP v prvem in drugem četrtletju upadel za 1,7 oziroma za 1,6 odstotne točke bolj kot v povprečni članici EU-ja, medtem ko je bila ta sprememba v tretjem četrtletju v Sloveniji ugodnejša, in sicer je bil padec v Sloveniji nižji za 1,5 odstotne točke.

Zelo pomemben podatek v povezavi z BDP-jem po navedbah Ivanca podaja tudi pogled na sredstva za zaposlene, ki predstavljajo polovico BDP-ja. V tretjem četrtletju so bila nominalno v Sloveniji višja za 1,3 odstotka, v območju evra pa za 0,9 odstotka.

Podražitev hrane in pijače ter cenejši tekstil

Cene hrane in pijač so se v Sloveniji na medletnem nivoju povečevale za 1,2 odstotne točke hitreje kot v območju evra, cene alkohola in tobaka pa za 0,5 odstotne točke hitreje. Cene tekstila in obutve so v Sloveniji upadle bolj (-2,1 odstotka) kot v območju evra (-0,5 odstotka).

Velike razlike so bile še pri cenah v transportu in komunikacijah. Cene v kategoriji transporta so v Sloveniji upadle precej hitreje (-8,3 odstotka) kot v območju evra (-3,5 odstotka), predvsem zaradi večje uporabe tekočih goriv v osebnem transportu v Sloveniji kot tudi znižanja trošarin na goriva. Na drugi strani so šle cene komunikacijskih storitev povsem v nasprotno smer.

Ivanc je še ocenil, da se bodo cene, merjene z indeksom HICP, v Sloveniji v 2020 v povprečju znižale za 0,3 odstotka. Indeks cen življenjskih potrebščin, ki meri potrošnjo slovenskih gospodinjstev, vključujoč porabo v tujini, pa se bo znižal nekoliko manj, in sicer za 0,1 odstotka.