Šoltes izpostavlja pomen finančne kulture. Foto: BoBo
Šoltes izpostavlja pomen finančne kulture. Foto: BoBo

Tako je poročal Radio Slovenija, Šoltes pa predlagatelja ne želi razkriti, dokler kandidatura ne bo uradna. Sam je sicer podal soglasje h kandidaturi.

Do izteka poziva za zbiranje predlogov, ki poteče v sredo, Šoltes ne bo dajal izjav o svoji kandidaturi, je pa pojasnil, da bi, če bi bil ponovno imenovan, nadaljeval izvajanje doslednega nadzora nad javno porabo.

Kot prioritete morebitnega novega mandata je izpostavil tudi dvig finančne kulture in dosleden nadzor nad uveljavljanjem novele kazenskega zakona, usmerjene v pregon oškodovanja javnih financ. Le tako bodo javna sredstva končno dobila ustrezno zaščito pred sodišči, meni Šoltes.

Šoltes je omenil tudi nekatere dosežke dozdajšnjega mandata, pri čemer je izpostavil revizije, s katerimi so "uspešno odkrivali in opozarjali na nepravilnosti pri javni porabi na številnih področjih". Poudaril je, da Računsko sodišče ni le opozarjalo na konkretne kršitve, ampak je izpostavljalo tudi sistemske težave. "Gre za celotno paleto delovanja države v najširšem smislu, kjer je Računsko sodišče prisotno s svojimi revizijami," je poudaril.

Za položaj predsednika Računskega sodišča je sicer lahko imenovan državljan Slovenije, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo, je strokovnjak na področju, ki je pomembno za izvrševanje pristojnosti Računskega sodišča, obvlada vsaj en svetovni jezik in v štirih letih pred imenovanjem ni bil član vlade.

Kandidat/-ka potrebuje večino poslancev
Predsednik države predlaga kandidata za predsednika Računskega sodišča DZ-ju, parlament pa o predlaganem kandidatu s tajnim glasovanjem odloča v 30 dneh po predložitvi predloga. Kandidat je imenovan, če zanj glasuje večina vseh poslancev, torej najmanj 46.

Člani Računskega sodišča so sicer predsednik Računskega sodišča in dva namestnika, vse pa za mandatno dobo devetih let imenuje DZ.