Zaradi pomembnosti so ukrepi proti prekarnosti ena prednostnih nalog ministrstva, je dejala ministrica za delo Ksenija Klampfer. Foto: Reuters

"Ključno je, da ukrepe oblikujemo s tistimi, ki se s prekarnostjo srečujejo v praksi, ter da v ospredje postavimo zaščito delavcev," je dejala ministrica Ksenija Klampfer. Sekretar na ministrstvu Tilen Božič je povedal, da se s to problematiko ukvarja medresorska delovna skupina za načrtovanje in izvedbo ukrepov proti prekarnosti, za katero je predvideno, da bo predlog ukrepov pripravila do prihodnje pomladi. Pri tem ji pomaga ljubljanska pravna fakulteta oz. njen inštitut za delo, ki pripravlja raziskovalni projekt Multidisciplinarna analiza prekarnega dela (MAPA), ki preučuje pravne, ekonomske, socialne in zdravstveno-varstvene vidike tega vprašanja.

Problem prekarnosti ima mednarodne razsežnosti

Kot je povedal Grega Strban s pravne fakultete, projekt vključuje analizo stanja, pri čemer je pozval prekarce k sodelovanju v anketi, primerjalni analizi in pripravi predlogov za omejevanje prekarnosti. Prekarnost je po besedah Katarine Kresal Šoltes mednarodna problematika. Čeprav se je Slovenija v tokove deregulacije in liberalizacije trga dela vključila pozneje kot razvite države v Evropi, je to stanje hitro nadoknadila. Agencijsko delo, kjer je prekarnega dela v praksi veliko, se pri nas povečuje dvakrat hitreje kot v drugih evropskih državah. "Naša delovna zakonodaja je dobra, problem pri nas je njena implementacija v praksi," je opozorila, da ni dovolj inšpekcijskega in ostalega nadzora.

Za Črta Poglajna z Inštituta za študije prekariata je zato ključno, da se v boju proti prekarnosti združijo država, civilna družba, stroka, sindikati in gospodarstvo. Največ pa lahko za odpravo prekarnosti naredi država. "Država lahko naredi veliko s tem, da sankcionira prekarnost in tiste delodajalce, ki to zlorabljajo, ter tako, da nagrajuje in spodbuja družbeno odgovornost," je poudaril. Prekarnost spodkopava socialno državo, ker ruši solidarnost, gospodarstvo in demokracijo, je povzel ter dodal, da je treba za njeno odpravo krepiti družbeno odgovornost, etiko in vrednote.

Kako zaščititi prekarne delavce?

74 odstotkov mladih bi raje imelo pogodbo za nedoločen čas

Predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc je zavrnila rek, da so mladi radi prekarci, ker cenijo svobodo. "V anketi je 74 odstotkov vprašanih mladih odgovorilo, da bi za delo najraje izbrali pogodbo za nedoločen čas," je nanizala in dejala, da jih je več kot polovica rekla, da so že delali na črno. "Prvi ukrep, ki bi ga morala država sprejeti takoj, je, da zaposlijo nove inšpektorje. Ni normalno, da imamo pri 210.000 pravnih subjektih 45 delovnih inšpektorjev," je poudarila.

Generalni sekretar združenja delodajalcev Jože Smole je dejal, da "od vsake vlade zahtevajo, da oblikuje inšpekcijske službe tako, da bo te navedene anomalije zmanjšala". Po njegovem mnenju vse preveč govorimo o varnosti, zanemarjamo pa prožnost, ki jo delodajalci potrebujejo. Direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Danijel Lamperger je menil, da posploševanje prekarnosti dela škodo in opozoril, da razvoj in digitalizacija prinašata nove oblike dela.

Glavni inšpektor inšpektorata za delo Jadranko Grlić je pozval prekarce, naj se oglasijo na inšpektoratu: "Res pogrešamo prijave prekarcev." Tudi sicer je prijav malo, je dodal in hkrati udeležence posveta opozoril na to, da so postopki ugotavljanja domnevnih zlorab zahtevni in dolgotrajni, težav pa le z novimi inšpektorji ne bi mogli rešiti.

"Nove oblike dela se prevečkrat izrabljajo kot izgovor," je opozoril predsednik Pergama Jakob Počivavšek. Mnoge oblike dela - kot sta denimo študentsko delo in delo prek avtorskih pogodb - so na trgu že mnogo let, "težave pa so se začele pojavljati takrat, ko so se te oblike začele uporabljati za nekaj, čemur niso bile namenjene". Po njegovem mnenju bi morali ločiti primere, ko se delo zakonito opravlja na pravnih podlagah in ima elemente prekarnosti, od tistih, kjer prihaja do zlorab.