Prvo polovico preteklega leta je zaznamoval predvsem izhod iz koronavirusne krize, v drugi polovici leta pa se je gospodarstvo že znašlo v novi krizi, saj so visoke cene energentov prizadele številna podjetja, je na srečanju z novinarji na sedežu Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) dejal njen predsednik Blaž Cvar. Ob tem je poudaril prizadevanja zbornice, da bi podjetja prejela zadostno pomoč države, ki jih je vlada po njegovih besedah uslišala šele konec leta.
"Poleg energetske krize smo se znašli v situaciji, ko smo morali podajati pripombe na številne predloge sprememb zakonodaje. Tako smo med drugim že takoj poleti uspešno preprečili spremembe zakonodaje, ki bi naložile nove obveznosti glede elektronskega evidentiranja delovnega časa," je naštel.
Spomnil je tudi na prizadevanja za preprečitev sprememb zakona o dohodnini. Novela je z novim letom sicer začela veljati, a sta poslanski skupini strank SDS in NSi tik pred koncem lanskega leta tudi na predlog OZS-ja vložili zahtevo za presojo njene ustavnosti. "Spremembe davčne zakonodaje se ne sprejemajo na tak način; precej bolj smiselne so celovite spremembe na podlagi analiz," je prepričan Cvar.
Delodajalci: Dohodninska novela bo na koncu znižala rast BDP-ja
V povezavi s prejemniki minimalne plače so pojasnili, da bodo na račun višje dodatne splošne olajšave za tiste z najnižjimi dohodki v letih 2023 in 2024 letno sicer pridobili približno 210 evrov neto, a bodo v treh letih vseeno prejeli 240 evrov nižji neto prejemek kot pred spremembo. "Z rastjo bruto minimalne plače namreč postaja učinek dviga dodatne splošne olajšave manj pozitiven od dviga splošne olajšave, ki je ne bo," so pojasnili v združenjih.
Mladi zaposleni do 29. leta pa so po zadnji spremembi upravičeni do 1300 evrov olajšave za mlade. Tako pri 2000 kot pri 4000 evrov bruto plači bodo na račun prejeli več, kot bi sicer, saj je olajšava za mlade višja od znižanja splošne olajšave, ki je pri 500 evrih. Bo pa to veljalo zgolj za leti 2023 in 2024, ne pa več v letu 2025, so nadalje poudarili v delodajalskih organizacijah.
Skupna zguba neto prejemka za zaposlenega s povprečno plačo, dva- in šestkratnikom povprečne plače pa bo med letoma 2023 in 2025 glede na novelo zakona o dohodnini znašala 1170, 1485 in 7000 evrov. Za toliko bo nižja tudi potrošnja, posledično pa bo manj rasel BDP, opozarjajo delodajalska združenja.
Med ključnimi izzivi blaženje draginje in kadrovsko pomanjkanje
V prihodnjih tednih se bodo na OZS-ju osredotočili predvsem na prizadevanja za regulacijo cen plina, želijo pa si tudi, da bi regulirane cene elektrike vlada določila za vse leto in ne le šest mesecev. Generalni direktor OZS-ja Danijel Lamperger je povedal, da so v zbornici v okviru svetovanja članom lani podali več kot 16.000 pojasnil, ob tem pa organizirali več kot 50 strokovnih srečanj in kongresov.
"Med koronavirusno krizo se je še enkrat izkazalo, da so institucije, kot je OZS – ki delujejo že dolgo in niso ustanovljene projektno –, tiste, ki lahko dejansko zagotavljajo podporo. Izkazalo se je, da smo pravzaprav edini, ki res zastopamo interese obrtnikov in podjetnikov," je dejal. Med ključnimi prihodnjimi izzivi OZS-ja je navedel nadaljevanje posodabljanja storitev za člane s poudarkom na digitalizaciji. "Želimo biti vrhunski servis obrtnikom in podjetnikom," je poudaril.
S predsednikom sekcije za promet pri OZS-ju in podpredsednikom zbornice Petrom Piškom sta se strinjala, da bodo razmere še naprej zahtevne na kadrovskem področju, kjer je težava tudi skromno zanimanje mladih za deficitarne poklice. Pričakujejo, da bo pri tem ukrepala tudi država. "Na pomanjkanje delovne sile, ki jo še posebej občutimo prevozniki, sicer na OZS-ju opozarjamo že 15 let. Brez rok ni razvoja," je poudaril Pišek. Ker imajo enake ali večje težave tudi druge države, se boji, da se bo ta problematika še zaostrila.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje