Izbor letošnjih najbolj inovativnih živil. Foto: Inštitut za nutricionistiko
Izbor letošnjih najbolj inovativnih živil. Foto: Inštitut za nutricionistiko

Nagrado za najbolj inovativna živila, ki jo inštitut podeljuje že petič, letos prejme šest podjetij za skupaj enajst živil, ki so v svojih kategorijah izstopala.

Zmagovalci izbora so Mlekarna Celeia za jogurt LCA borovnica, brez dodanega sladkorja in sladil, bio dobrote - Kmetija Žgajnar za bio kefir zeleno jabolko ter bio kefir marelica in bučka, podjetje Spar Slovenija za kruh z drožmi, podjetje Organa za namaza iz linije Tereza's choice - humus rdeča pesa in mandljev namaz s cimetom in vaniljo, podjetje BMM za Gabaroni ekološke čičerikine svedrce in svedrce rdeče leče, Mercator IP za izdelke iz linije Minute zelenjavni obroki - leča s papriko in korenjem, kuskus s čičeriko ter solata z ješprenjem.

"Namen projekta je spodbujati inovativnost domačih proizvajalcev pri razvoju živil in potrošnikom zagotoviti pestrejši izbor kakovostnih živil z ugodno hranilno sestavo," je pojasnil Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

K sodelovanju na tokratnem razpisu so povabili tako potrošnike kot proizvajalce živil v Sloveniji. Podobno kot prejšnja leta so približno polovico vseh predlogov podali potrošniki. Od skupaj prejetih 110 izdelkov, kar je največ do zdaj, sta dve tretjini izdelkov dobili ugodno oceno za prehransko sestavo.

Čeprav vsako leto obravnavajo manj živil, ki jih je treba zaradi manj ugodne sestave izločiti iz izbora, je še vedno precej priložnosti za izboljšave, denimo z vidika zmanjševanja vsebnosti soli v pekovskih izdelkih ter sladkorjev v brezalkoholnih pijačah in mlečnih izdelkih, je opozoril Pravst. Posebno težavo po njegovih besedah predstavlja tudi zniževanje vsebnosti sladkorjev na račun dodajanja sladil, čeprav ta niso vedno potrebna.

Kaj so inovativna živila?

Židan: Inovacije dvigujejo konkurenčnost

Podporo projektu, ki spodbuja inovativnost slovenskih proizvajalcev živil, je izrazil tudi predsednik DZ-ja Dejan Židan. "Inovacije so gonilo napredka in razvoja družbe. Na eni strani prispevajo k dvigu konkurenčnosti podjetja, rasti in dodani vrednosti proizvoda, po drugi strani pa ima lahko družba od njih širšo trajnostno, okoljsko, zdravstveno in splošno korist," je dejal.

Zato so po njegovem mnenju pomembna vlaganja v izobraževanje in kompetence zaposlenih ter kakovostna delovna mesta. Za prehranske izdelke, po katerih potrošniki dnevno posegamo, je še posebej pomembno, da so zdravi, hranljivi, kakovostni, torej inovativni, je še dodal Židan. Projekt sicer financira ministrstvo za zdravje v okviru nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek Slovenija, zdravo uživaj in več gibaj.