Delavci turškega Cenziga so do zdaj izkopali okoli 550 metrov predora, na večje težave pa niso naleteli. Foto: BoBo/Borut Živulović
Delavci turškega Cenziga so do zdaj izkopali okoli 550 metrov predora, na večje težave pa niso naleteli. Foto: BoBo/Borut Živulović

Do zdaj so izkopali približno 550 metrov kalote oziroma zgornje polovice predorske cevi, stopnica pa zaostaja za od 40 do 50 metrov, saj osrednji in spodnji del sledita v primernih razdaljah, ki jih narekujejo geotehnične razmere. Delajo tudi prečne povezave in projektirane niše, je povedal vodja gradbišča in predstavnik Cengiza Edvard Kastelic.

Do zdaj brez večjih težav, najtežji geotehnični pogoji še sledijo

Nadzornik Andrej Štimulak iz družbe DRI je pojasnil, da se hitrost napredovanja trenutno giblje med šestimi in devetimi metri na dan, kar je odvisno od pogojev. "Smo v drugem geotehničnem odseku, hribina je kakovostna, kakšnih geotehničnih težav posledično nimamo," je povedal Štimulak. Ob tem je opozoril, da je še kar nekaj neznank in da bodo najtežji geotehnični pogoji sledili čez približno en kilometer na odseku permokarbonskih kamnin.

Pri projektu gradnje druge cevi dela 80 turških delavcev, ki delajo v treh izmenah vse dni v letu. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Pri projektu gradnje druge cevi dela 80 turških delavcev, ki delajo v treh izmenah vse dni v letu. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Dela potekajo po tako imenovani novi avstrijski metodi. Gre za ciklično metodo, tako da se v kratkem razmiku izkoplje del predora v dolžini, ki je odvisna od geotehničnih pogojev, in se neposredno po izkopu podgradi s podpornimi elementi, ki jih tvorijo predvsem brizgani beton, sidra in podporni loki.

Na enak način dela potekajo tudi na avstrijski strani, kjer so geotehnični pogoji sicer bistveno boljši. Zato so že pred dobrimi 30 leti pri gradnji prve cevi za izkop potrebovali manj časa kot v Sloveniji, čeprav je na avstrijski strani predor dolg 4,5 kilometra, na slovenski pa 3,5 kilometra. Tedaj so imeli na slovenski strani tudi težavo z vdorom vode. Voda in hribinski drobir sta vdrla s hitrostjo 30 kubičnih metrov na sekundo in zasula približno 50 metrov kalote.

Pospešena gradnja druge cevi: Srečanje z avstrijsko stranjo predvidoma konec leta 2023

Že po 300 metrih naleteli na velik izvir vode

Vdor vode se je zgodil na mestu današnjega vodnega vira Karavanke, iz katerega prihaja voda, ki so jo v preteklosti tržili pod imenom Juliana. Tako obsežen vdor, kot se je zgodil pri gradnji prve predorske cevi, ki je bila odprta pred 30 leti, se tokrat ne more zgoditi, je zagotovil Štimulak. Kot je pojasnil, so hidrostatični tlaki zaradi drenažnega vpliva prve cevi bistveno nižji, še vedno pa bo vode tudi tokrat veliko.

Na precej velik izvir vode z več kot 20 litri na sekundo so naleteli že po približno 300 metrih izkopa. "Zadevo smo rešili tako, da smo vodo ujeli in jo zdaj po kanalu vodimo v čistilno napravo in spuščamo v Savo," je povedal Kastelic in dodal, da kakšnih drugih težav pri izkopu za zdaj ni bilo.

V predvidenem roku oz. v "čisto rahli zamudi"

"Glede časovnice izkopa smo v predvidenem roku ali pa v čisto rahli zamudi, ki je povsem obvladljiva," je povedal Štimulak. Ne bodo pa mogli nadomestiti zamude, ki je nastala zaradi zapletov pri izbiri izvajalca. Na severni strani predora bodo zato bistveno prej prišli do meje, in sicer predvidoma avgusta letos. Na slovenski strani naj bi bil izkop končan v treh letih od začetka del marca lani, medtem ko so na avstrijski strani dela stekla že septembra 2018.

Na avstrijski strani bodo tako morali počakati tudi konec izkopa na slovenski strani. Na rednih sestankih gradbenih in tehničnih odborov se naročnika z obeh strani meje usklajujeta glede posledic zamude in dokončanja predora ter se dogovarjata glede skupnega razpisa za elektrostrojno opremo, saj so nekateri segmenti vezani na predor kot celoto in bodo posledično tudi razpisi skupni.

Vrtovec: Druga cev karavanškega predora postaja resničnost

80 delavcev dela v treh izmenah vse dni v letu, težave tudi zaradi okužb z novim koronavirusom

Izkop predorske cevi na slovenski strani izvajajo turški delavci podjetja Cengiz, za katere so v bližini gradbišča postavili posebno naselje. V njem je trenutno 80 delavcev, ki delajo v treh izmenah. Tako delo poteka 24 ur na dan vse dni v letu.

V enem obdobju so imeli nekaj težav tudi zaradi okužb z novim koronavirusom, tako da je bilo skupaj okužena približno polovica delavcev, za katere so tedaj organizirali tudi karanteno, sicer pa se delavci tako ali tako zadržujejo le v naselju in na gradbišču, je pojasnil Kastelic.

Pri nekaterih drugih delih, na primer na deponijah izkopanega materiala, delajo tudi slovenski podizvajalci. Prva deponija na Jesenicah s kapaciteto 85.000 kubičnih metrov materiala bo z zdaj odloženimi 70.000 kubičnimi metri čez približno dva tedna zapolnjena. V pripravi pa je največja deponija, ki leži pred Mojstrano.