Vetrne elektrarne so načrtovane na Senožeških brdih, Zajčici, v Dolenji vasi, Mislinji, na Paškem Kozjaku, Ojstrici, v Rogatcu in Plešivcu. Foto: Reuters
Vetrne elektrarne so načrtovane na Senožeških brdih, Zajčici, v Dolenji vasi, Mislinji, na Paškem Kozjaku, Ojstrici, v Rogatcu in Plešivcu. Foto: Reuters

V povezavi z umeščanjem vetrnih elektrarn v prostor ministrstvo vodi le postopke priprave državnega prostorskega načrta za prostorske ureditve državnega pomena. To v primeru elektrarn pomeni, da mora biti njihova nazivna moč najmanj deset megavatov. Ministrstvo umeščanje v prostor vodi v sodelovanju s pobudniki, investitorji, nosilci urejanja prostora in javnostjo.

Trenutno na ministrstvu vodijo postopke na območju zahodne Slovenije za vetrne elektrarne Senožeška brda, Zajčica in Dolenja vas, na območju vzhodne Slovenije pa za vetrne elektrarne Mislinja, Paški Kozjak, Ojstrica, Rogatec in Plešivec, so navedli na ministrstvu.

Za tri vetrne elektrarne trenutno potekajo postopki in roki, ko ima javnost možnost podati predloge in pripombe, in sicer v vseh treh primerih do 20. novembra letos. Objavljeni so pobudi in gradivo za polji vetrnih elektrarn Paški Kozjak in Rogatec, za vetrno elektrarno Ojstrica pa je objavljena dopolnitev smernic, saj tam investitor, družba Dravske elektrarne Maribor, namesto sprva predvidenih osem zdaj načrtuje tri vetrnice.

Poleg tega so za vetrno elektrarno Ojstrica po pojasnilih ministrstva v fazi priprave podrobnejših strokovnih podlag nove rešitve dostopnih cest in drugačnega načina priključevanja vetrnega polja v elektroenergetsko omrežje, kar je terjalo povečanje območja državnega prostorskega načrta.

Nasprotovanje gradnji vetrnic na Ojstrici

Gradnji vetrnic na Ojstrici, kot je znano, nasprotujejo nekateri domačini. Ni pa ta vetrna elektrarna edina načrtovana na Koroškem. Kar 15 vetrnic je predlaganih na načrtovanem polju vetrne elektrarne Mislinja na pobočju Pohorja, pri čemer je del vetrnic tudi na območju občin Zreče in Slovenska Bistrica.

Vendar število vetrnic na tem območju še ni dokončno. "Koliko stojišč bo skozi postopke umeščanja v prostor in okoljske presoje dejansko ostalo, v tej fazi postopka še ni mogoče napovedati," so pojasnili na ministrstvu, kjer so v okviru objavljene pobude za pripravo državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn Mislinja, kjer je kot investitor navedena družba Stiria-invest, predloge in pripombe sprejemali letos poleti.

Analizo smernic in prejetih predlogov javnosti glede vetrne elektrarne Mislinja na ministrstvu še pripravljajo. Smernice so podali nosilci urejanja prostora, prejetih pa je bilo tudi nekaj pripomb javnosti, med njimi družbe Unitur in organizacije Alpe Adria Green, so še pojasnili na ministrstvu.