V Sloveniji je 53 bencinskih servisov ponudnika MOL, kar je osemkrat manj od Petrola in OMV-ja. Foto: BoBo
V Sloveniji je 53 bencinskih servisov ponudnika MOL, kar je osemkrat manj od Petrola in OMV-ja. Foto: BoBo

Ministrstvo za javno upravo je pod vodstvom Boštjana Koritnika prvi delovni dan leta sklenilo za več kot 25 milijonov evrov vredno pogodbo z madžarskim naftno-plinskim velikanom MOL-om. Do zdaj so javni uslužbenci gorivo točili na bencinskih servisih Petrola, v katerem je največji lastnik slovenska država, in OMV-ja. Oba sta se za isti posel potegovala tudi na tokratnem razpisu, a je bila njuna skupna ponudba za nekaj več kot pol milijona evrov dražja od madžarske. Na ministrstvu so zato izbrali MOL.

Kot so na ministrstvu pojasnili za MMC, je predvidena vrednost iztekajoče se krovne pogodbe za nakup goriva za vozila na bencinskih servisih za vse naročnike 27.736.749,79 evrov z DDV-jem, sedanje pa 25.497.232,77 evrov z DDV-jem. Nova pogodba je torej za več kot dva milijona evrov nižja.

Trenutno po Sloveniji le 53 bencinskih servisov MOL-a

Po navedbah portala Necenzurirano so javni uslužbenci dobili tudi navodila, kako ravnati, če bencinskih servisov MOL-a ni v bližini – kot je znano, je po Sloveniji le 53 bencinskih servisov madžarskega ponudnika, kar je, kot navaja portal, osemkrat manj od Petrola in OMV-ja, poleg tega pa je glavnina MOL-ovih servisov v vzhodni Sloveniji. Na širšem območju Ljubljane je mogoče najti le tri MOL-ove bencinske servise: dva sta v BTC-ju, eden pa na Rudniku.

Na ministrstvu za javno upravo so zapisali, da bodo lahko javni uslužbenci gorivo še vedno točili tudi na bencinskih servisih Petrola in OMV, a le, če je MOL-ov bencinski servis od lokacije, kjer ima posamezno ministrstvo, urad ali druga javna institucija parkirana službena vozila, oddaljen več kot pet kilometrov; če MOL na načrtovani službeni poti nima bencinskega servisa; ter ob izrednih objektivnih okoliščinah, na katere uporabnik nima vpliva.

Koritnik: Preferiranje domačih ponudnikov je nezakonito

"Kakšni bi bili medijski naslovi, če bi na javnem naročilu, za 'davkoplačevalski denar', ministrstvo izbralo dražjega ponudnika," je odločitev za MMC komentiral minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Kot je poudaril, je ključen cilj javnega naročanja, da se na zakonit način gospodarno ravna z državnimi sredstvi. "Hkrati, in na to opozarja Agencija za varstvo konkurence, moramo narediti vse, da konkurenco ohranjamo, ker ta zagotavlja realne cene. Ne pa, da eno družbo izključimo samo zato, ker je v lasti druge države, eno družbo pa preferiramo samo zato, ker je v lasti Republike Slovenije," je dejal. Opozoril je, da bi bilo to v nasprotju s pogodbo o delovanju EU-ja, delovanjem notranjega trga EU-ja in evropskimi direktivami.

Ob tem je posebej izpostavil, da je ministrstvo z okvirnim sporazumom povečalo, in ne zmanjšalo nabora črpalk in hkrati povečalo gospodarnost ravnanja z javnimi sredstvi. "S skupnim naročilom se namreč znižujejo cene v naročilu, in sicer prinaša popust na gorivo v skupnem naročanju za približno milijon evrov prihranka, kot če bi naročniki gorivo kupovali prosto na trgu," je dejal Koritnik.

MOL junija kupil bencinske servise OMV

MOL je sicer junija lani z avstrijsko skupino OMV sklenil pogodbo o nakupu 92,25-odstotnega deleža v družbi OMV Slovenija. Dogovorjena kupnina za celotni delež, s čimer MOL postaja 100-odstotni lastnik družbe, je bila 301 milijon evrov. V posel je bila vpeta tudi hrvaška naftna družba Ina, v kateri ima največji, nekaj manj kot polovični lastniški delež madžarski MOL, Hrvaška pa je 45-odstotna lastnica. Od 53 MOL-ovih bencinskih servisov v Sloveniji jih je pet že pred sklenitvijo pogodbe upravljala Ina. Obstoječe MOL-ove in Inine bencinske servise ter tiste, ki jih bosta prevzela, bo z gorivi oskrbovala Ina, so junija poročali hrvaški mediji.

Portal ob tem navaja še, da je to že tretji večji javni posel, ki so ga v zadnjih mesecih dobile tuje energetske družbe – že jeseni je bila za dobavitelja elektrike za javno upravo in številne institucije izbrana hrvaška državna družba Hrvatska elektroprivreda (HEP), med dobavitelji plina za del javnega sektorja pa je od nedavna tudi hrvaško Prvo plinarsko društvo (PPD).

Obvestilo uredništva:

V članku je bila prvotno tudi izjava Uroša Lampreta, državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo, ki je na novinarski konferenci, namenjeni prestavitvi dosežkov predsedovanja Slovenije EU-ju, v odgovoru na novinarsko vprašanje dejal, da ne verjame, da je bila izbrana samo ena črpalka. A so nam naknadno z Morsa sporočili, da je šlo za nesporazum.